Jedro

Če hipotekarno zavarovano terjatev plača realni dolžnik, ki ni hkrati tudi osebni dolžnik, s subrogacijo pridobi zavarovano terjatev. Glavni učinek zakonite subrogacije je prehod izpolnjene upnikove terjatve na izpolnitelja. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz upnikove premoženjske mase v izpolniteljevo in postane del izpolniteljevega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 26.476,53 EUR (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.884,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (tožnika) zaradi zmotne uporabe materialnega stanja in absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Tožnika pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlagata razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče utemeljeno zaključiti, da je obstajala kakršnakoli pravna podlaga za prenos preostanka kupnine, pridobljene s prodajo deleža družbe A. d.o.o. na nepremičninah s parc. št. 4, 5, 6, 7 in 8 k. o. X v znesku 26.476,53 EUR, v korist tožene stranke (tožencev). V tem znesku se je kot prva poplačala družba B. d.o.o., ki je na navedenih nepremičninah imela zastavno pravico za zavarovanje vseh obveznosti tožencev po Pogodbi iz leta 2004, ravno za ta znesek pa se je zmanjšala kreditna obveznost tožencev. Družba A. d.o.o. je tako v poslu tožencev sodelovala kot realni dolžnik, pri čemer toženca nista zatrjevala, da je med njima in družbo A. d.o.o. obstajal kakršenkoli dogovor, torej pogodba, v katerem bi obstajal temelj za bodisi odplačen, bodisi neodplačen prenos premoženja družbe A. d.o.o. v pravno sfero tožencev. Zmoten je torej zaključek sodišča, da je za ta prenos koristi obstajala pravna podlaga v sklepu o poplačilu Okrajnega sodišča v Domžalah, saj ta sklep ni ustvaril prav nobene materialne podlage za to, da bi korist iz premoženja družbe A. d.o.o. pridobila ravno toženca. Sklep o poplačilu sodišča namreč ne ustvarja materialne vsebinske podlage za poplačilo, temveč mora le-ta obstajati v ustrezni terjatvi upnika do dolžnika. Drži, da je bila družba B. d.o.o. upravičeno delno poplačana, saj je bila njena terjatev zavarovana s hipoteko na prodanih deležih nepremičnin v k. o. X, vendar pa nikakor ni pravno utemeljeno, da znesek tako dosežene koristi toženca obdržita, saj za to ne obstoji noben pravni temelj. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnikov zvezana s presojo, ali obstoji denarna terjatev družbe A. d.o.o. do tožencev ravno v vtoževani višini. Z vnovčenjem premoženja družbe A. d.o.o. v korist tožencev je na eni strani nastalo prikrajšanje družbe A. d.o.o, na drugi strani pa sta toženca prav za ta znesek obogatena, saj se je ravno za ta znesek zmanjšala njuna kreditna obveznost do poslovne banke. Toženca sta sicer zatrjevala, da je ena od prodanih nepremičnin dejansko njuno premoženje, zato družba A. d.o.o. ni mogla biti prikrajšana, vendar sta te trditve toženca podala šele v pripravljalni vlogi po prvem naroku, kar je prepozno. Drugič, kot je pravilno ugotovilo sodišče, je bil vtoževan znesek kupnine pridobljen s prodajo večih nepremičnin družbe A. d.o.o. in ne le s prodajo deleža na nepremičnini 6 k. o. X, za katero toženca trdita, da je njuna. Zaradi tega bi toženca morala v ugovoru trditi, kolikšen delež vtoževane kupnine je bil pridobljen iz „njune nepremičnine“, a temu bremenu nista zadostila. Poleg tega sodišče ni vezano na ponujeno pravno podlago, zahtevek tožnikov je utemeljen tudi na podlagi določila 275. člena OZ. Podana je tudi absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni obrazložilo, ali sta bila toženca obogatena ali ne, in če nista bila, za svojo odločitev sodišče ni ponudilo nobenega razloga. Prav tako je podano nasprotje med razlogi obrazložitve v 14. in 15. točki, enkrat je sodišče navedlo, da sta toženca kupovala tujo (A. d.o.o.) nepremičnino, drugič pa je zapisalo, da nista bila obogatena, zato ni jasno, ali je obogatitev tožencev podana ali ne. Prav tako je sodišče tožencema nezakonito priznalo nagrado za njuno 2. pripravljalno vlogo, ki je bila nepotrebna, saj je bila podana po zaključku prvega naroka, zaradi česar so navedbe v tej vlogi prepozne.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje, ne strinjata pa se z razlogi sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika s tožbo od tožencev izterjujeta terjatev družbe A. d.o.o. do tožencev v višini 26.476,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2013 dalje do plačila. Navedena terjatev je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 28. 8. 2013 prenesena v izterjavo tožnikoma.(1) Tožnika v tožbi trdita, da sta toženca dne 11. 6. 2004 pri družbi B. d.o.o. sklenila Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 5588/04, na podlagi katere sta prejela posojilo v višini 133.500,00 CHF. Za zavarovanje vseh denarnih terjatev je C. C. kot zastavitelj zastavil nepremičnino, in sicer parc. št. 1 k. o. X (do 1/2). Dejanski lastnik 1/3 zastavljenega deleža je že bila družba A. d.o.o. oziroma skupaj 1/6 solastnega deleža parc. št. 1 k. o. X. Nepremičnina parc. št. 1 k. o. X se je na podlagi odločbe GURS kasneje delila na nepremičnine s parc. št. 5, 4, 6, 7 in 8, vse k. o. X. Na vseh teh nepremičninah je bila družba A. d.o.o. solastnik do 1/6, njen delež pa je bil obremenjen s hipoteko v korist družbe B. d.o.o. (posojilodajalca tožencev). Okrajno sodišče v Domžalah je solastne deleže družbe A. d.o.o. na nepremičnah prodalo na javni dražbi, iz naslova kupnine pa je hipotekarni upnik prejel znesek 26.476,53 EUR. Tožnika s tožbo od tožencev vtožujeta plačilo tega zneska in trdita, da se je za navedeni znesek v korist tožencev zmanjšala njuna kreditna obveznost do posojilodajalca, hipotekarnega upnika B. d.o.o., prav tako se je zmanjšalo premoženje družbe A. d.o.o. 6. Toženca sta v postopku trdila, da sta dne 23. 7. 2007 z družbo A. d.o.o. sklenila kupoprodajno pogodbo, s katero sta od družbe A. d.o.o. kupila nepremičnino parc. št. 6 k. o. X. Prav tako je tega dne na podlagi Aneksa prenehalo solidarno poroštvo družbe A. d.o.o. do posojilodajalca B. d.o.o. Hkrati sta trdila, da je bila kupnina v izvršilnem postopku pridobljena s prodajo deleža do 1/6 na nepremičninah parc. št. 4, 5, 6, 7 in 8, vse k. o. X, medtem ko sta toženca le lastnika parc. št. 6, ne pa tudi preostalih nepremičnin, ki so bile prodane v izvršilnem postopku.

7. Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah in je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Glede na to ločimo: zastavitelje, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Kot objekt hipoteke se lahko pojavi tudi nepremičnina v lasti več oseb. Obligacijski zakonik (OZ) v 275. členu določa, da če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Pravni interes lahko izvira iz posebnega pravnega posla, ki je sklenjen med izpolniteljem ali upnikom oziroma dolžnikom (pogodbena subrogacija), lahko pa izhaja tudi iz druge pravne podlage. Šteje se, da ima tretji pravni interes, da opravi izpolnitev namesto dolžnika, če je osebno ali stvarno odgovoren za dolg(2). Če hipotekarno zavarovano terjatev plača realni dolžnik, ki ni hkrati tudi osebni dolžnik, s subrogacijo pridobi zavarovano terjatev(3). Glavni učinek zakonite subrogacije je prehod izpolnjene upnikove terjatve na izpolnitelja. V trenutku izpolnitve terjatev preide iz upnikove premoženjske mase v izpolniteljevo in postane del izpolniteljevega premoženja. Dejstvo, da je do poplačila hipotekarnega upnika prišlo v sodnem postopku na podlagi sklepa o poplačilu Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 5. 3. 2013 namreč, kot pravilno opozarja pritožba, ne predstavlja pravnega temelja za prenos koristi iz družbe A. d.o.o. na toženca.

8. Ključno vprašanje v postopku je, kar je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo v 12. točki obrazložitve, ali obstoji denarna terjatev družbe A. d.o.o. do tožencev in seveda, glede na podane trditve strank, v kakšni višini. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je tako odločilna ugotovitev, kolikšen delež kupnine, s katero je bila poplačana obveznost tožencev do zastavnega upnika, je bil pridobljen s prodajo solastniškega deleža A. d.o.o. na nepremičninah kot realnega dolžnika. Navedeno dejstvo tako predstavlja odločilno dejstvo v postopku, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, v zvezi s čimer pa mora sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju opraviti materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) in toženca pozvati, naj dopolnita svoje navedbe oziroma predložita dokazila glede deleža kupnine, ki je bila pridobljena s prodajo nepremičnine v njuni lasti (6 k. o. X). Glede na navedbe, podane v postopku, namreč znesek 26.475,53 EUR, s katerim je bil poplačan zastavni upnik tožencev, predstavlja kupnino pridobljeno s prodajo tudi ostalih nepremičnin, in sicer: parc. št. 4, 5, 7 in 8, vse k. o. X (A. d.o.o. solastniškega deleža na njih; to sta v postopku izrecno navedla tudi toženca, list. št. 33).

9. Pritožbeni očitek, da sta toženca prepozno postavila trditev, da je ena od nepremičnin, katere delež je bil prodan, njuna last, ni utemeljen. Nasprotno: navedeno trditev sta toženca postavila pravočasno v prvi pripravljalni vlogi, vloženi na naroku dne 25. 1. 2016 (list. št. 33), zato ugovor prekluzije ni utemeljen.

10. Ker je pritožba utemeljena (355. člen ZPP), ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče opravi ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) v smeri dopolnitve odločilnega dejstva, kolikšen delež kupnine je bil pridobljen s prodajo deleža nepremičnine v lasti tožencev (6 k. o. X), saj v tem delu terjatev družbe A. d.o.o. do tožencev ne obstaja. Posledično bo sodišče tako ugotovilo višino terjatve družbe A. d.o.o. do tožencev, ki je na družbo A. d.o.o. kot realnega dolžnika prešla na podlagi 275. člena OZ.

11. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

Op. št. (1): Tožnika imata zoper družbo A. d.o.o. terjatev, priznano s pravnomočno in izvršljivo sodbo P 1265/2007-I, zaradi izterjave katere sta sprožila tudi izvršilni postopek zoper dolžnika družbo A. d.o.o. V izvršilnem postopku je bila (po prodaji solastnih deležev dolžnika na nepremičninah) terjatev dolžnika družbe A. d.o.o., ki jo ima slednji do tožencev, do višine 26.475,53 EUR z obrestmi od 28. 8. 2013 do plačila, prenesena v izterjavo na tožnika.

Op. št. (2): M. Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 308. Op. št. (3): dr. Matjaž Tratnik: Zastavna pravica, Založba GV, Ljubljana, 2006, stran: 113