Jedro

Nagrada stečajnemu upravitelju ni prejemek, ki bi bil izvzet od plačila davka na podlagi 19. člena ZDoh. Je prejemek za izplačano delo in se všteva v osnovo za dohodnino na podlagi 2. alinee 6. člena ZDoh. Da je prejemek za delo, izhaja iz vsebinske opredelitve v zakonu, ki ureja stečaj. Že Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sprejet 1989, je nagrado vezal na obseg poslov, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja (64. člen), poznejša ureditev (zakon, sprejet 1993) pa v 83. členu izrecno določa, da gre stečajnemu upravitelju nagrada za opravljeno delo v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada K., Izpostave R. z dne 23.8.2002, o odmeri dohodnine za leto 2001 v višini 7.585.828,00 SIT.

Sodišče prve stopnje pritrjuje davčnima organoma, ki sta v dohodninsko osnovo vštela tudi znesek 2.522.580,00 SIT, ki ga je tožnik prejel kot nagrado stečajnemu upravitelju. Dejstvo, da je bil stečaj začet v letu 1990, ko je veljal Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1989 (ZPPSL/89), tožena stranka pa je v svoji odločbi citirala Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1993 (ZPPSL/93), ne vpliva na odločitev, saj oba zakona smiselno enako določata, da ima stečajni upravitelj pravico do nagrade zaradi opravljenega dela. Nagrada, dana stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96, ZDoh), prejemnik je zavezanec za davek od osebnih prejemkov po 4. alinei 1. odstavka 16. člena ZDoh. Nagrada je prejemek za opravljeno delo in zato ni izvzeta kot dohodninski vir na podlagi 14. točke 19. člena ZDoh. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (Založba DZS 1994 - stran 601) opredeljuje nagrado kot priznanje za pomemben znanstveni, umetniški ali plemeniti dosežek in tudi kot plačilo za vrstno, prizadevno delo, ki ni vezano na delovno razmerje.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni, ugodi tožbi in odpravi odločbo tožene stranke. Ne strinja se s stališčem v zvezi z uporabo Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zatrjuje, da je bila sporna nagrada izplačana za stečaj, začet pred letom 1990, in bi davčna organa morala uporabiti zakon iz leta 1989. Določbo 14. točke 19. člena ZDoh je razumeti, da zajema vse nagrade, uvedene z zakonom, torej tudi tiste, ki jih dobiva stečajni upravitelj.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Napačno je stališče tožnika, da se od nagrade, izplačane stečajnemu upravitelju, ne plačuje davek od osebnih prejemkov glede na določbo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Navedena določba ZDoh velja za nagrade oziroma častna priznanja za dosežke na posameznih področjih, ki jih uvajajo različni zakoni. Prejemki za opravljeno delo pa se po določbi 2. alinee 6. člena ZDoh vštevajo v osnovo za dohodnino. Tudi po presoji pritožbenega sodišča nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, ni častno priznanje, pač pa prejemek za opravljeno delo. Stečajni upravitelj je namreč organ, ki v stečajnem postopku opravlja dejanja, določena z zakonom. Takšen položaj ima po obeh zakonih, iz leta 1989 in 1993, ki kot pravilno navaja sodišče prve stopnje smiselno enako določata, da pripada stečajnemu upravitelju nagrada za opravljeno delo v stečajnem postopku. Zato za odločitev ni pomembno, kateri zakon sta citirala upravna organa pri vsebinski razlagi pravne narave nagrade, ki je bila sicer izplačana v času, ko je veljal ZPPSL/93. Glede na dejansko stanje, kateremu tožnik niti ne ugovarja, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniku dohodnina pravilno odmerjena na podlagi podatkov iz davčne napovedi in kontrolnih podatkov, ki so jih davčnemu organu posredovali izplačevalci.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.