- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC sklep I Cp 1586/2006
ECLI:SI:VSCE:2006:I.CP.1586.2006 Civilni oddelek
Povzetek
- Odgovornost družbenikov izbrisane družbeSodišče obravnava vprašanje, ali mora upnik dokazovati, da je dolžnik imel vpliv na poslovanje družbe v času nastanka sporne terjatve.
- Pasivnost družbenikaDružbenik, ki se izkaže za pasivnega, mora dokazati svoj položaj, kar je ključno za odločitev o odgovornosti.
- Ugotovitev časa nastanka terjatveSodišče mora ugotoviti, kdaj je sporna terjatev nastala in kakšen je bil položaj dolžnika ob tem.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe se domneva po zakonu. Pasivnost mora dokazovati družbenik, to je dolžnik in ne upnik.
Pri ugovoru pasivnosti je smotrn narok.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru dolžnika O. J. ugodilo in izvršbo ustavilo.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da sodišče sploh ni razpisalo naroka, da bi ugotovilo dejansko stanje. Sodišče tako ni ugotovilo na osnovi dokazov, ali dolžnik res ni imel vpliva na poslovanje družbe. Dolžnik je kot bivši družbenik vplival na nastanek dolgov. Predlaga razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče izhaja iz napačne predpostavke, da mora upnik dokazati, da je imel dolžnik vpliv na poslovanje družbe v času nastanka sporne terjatve.
Po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij se domneva odgovornost družbenikov ob izbrisu družbe. Posamezen družbenik, torej dolžnik, pa lahko dokazuje, da je imel v času nastanka terjatve položaj tako imenovanega pasivnega družbenika (odločba Ustavnega sodišča), ali da sploh ni bil družbenik.
V konkretnem primeru je ključno vprašanje, kdaj je sporna terjatev nastala in kakšen položaj je imel takrat dolžnik.
Ugotovitev sodišča, da je terjatev nastala leta 2004, je protispisna, saj je bila tega leta izdana sodba glede sporne terjatve (priloga A2), terjatev pa je očitno nastala prej, vendar še ni ugotovljeno kdaj.
V takšni situaciji bi sodišče moralo razpisati narok in s strankama obravnavati ključno vprašanje časa nastanka terjatve in položaj dolžnika glede na izbrisano družbo (čl. 29 ZIZ).
Če bo sodišče odločilo na osnovi spornih dejstev, pa bo možna tožba za nedopustnost izvršbe (čl. 59 ZIZ).
O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.