Jedro

Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku, je treba izhajati iz vsebine materialnopravnih norm, ki urejajo tako položaj stranke v ožjem pomenu besede (oseba, ki začne upravni postopek oziroma zoper katero se vodi ta postopek - 42. člen ZUP) ter strank v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi pojem stranskega udeleženca (43. člen ZUP). Le izjemoma področni zakoni določajo formalne udeležence postopkov, torej tiste, ki jim gre položaj že na podlagi izrecne določbe zakona in ne glede na vsebino pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki se v postopku uveljavljajo oziroma jih je treba vrovati. Takšna je določba šestega odstavka 68. člena GZ, kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino zahtevo za priglasitev stranske udeležbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za gradnjo prve faze gospodarske cone ... - gospodarska javna infrastruktura. V obrazložitvi navaja, da je predmetno uporabno dovoljenje postalo pravnomočno 16. 9. 2019, zato je tožničino vlogo obravnaval kot predlog za obnovo postopka po 5. točki 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ugotavlja, da predloga ni podala upravičena oseba. Sklicuje se na 43. člen tega zakona in zaključuje, da tožnica ni v ničemer izkazala pravnega interesa, torej svoje osebne koristi, ki bi temeljila na zakonu ali drugem predpisu. Poleg tega se njeno pisanje ne nanaša direktno na izdajo uporabnega dovoljenja, pri katerem se ne preverja več lokacijskih pogojev, vplivov na okolje, zakonitosti sprejetih prostorskih aktov, dejavnosti investitorja, saj je bilo navedeno preverjeno že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navaja tudi, da je po določbi šestega odstavka 68. člena Gradbenega zakona (GZ) stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja samo investitor.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski sklep zavrnil. Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da bi morala biti v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja udeležena kot stranka ali stranski udeleženec in da ji kot stranki oziroma stranski udeleženki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec izhaja namreč iz 43. člena ZUP, zato je prepričana, da se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Meni tudi, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in da je bilo v postopku nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Zatrjuje, da je podana ničnost gradbenega dovoljenja, zaradi česar je treba po njenem prepričanju odpraviti tudi uporabno dovoljenje. V nadaljevanju tožbe utemeljuje svoj pravni interes in akcesorni zahtevek za povrnitev škode zaradi poškodbe nosilne konstrukcije stanovanjske hiše, hrupa, poškodbe zemljišča in nepremoženjske škode v skupni višini 78.878,00 EUR. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep odpravi in predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem Upravne enote Grosuplje št. 351-497/2019-3 s 16. 9. 2019, ugodi v takem obsegu, da se postopka kot stranska udeleženka udeležuje tudi tožnica, ter da odpravi 2. točko izreka pritožbene odločbe v delu, ki se nanaša na odločitev o povrnitvi njenih stroškov pritožbenega postopka. Glede na vsebino zadeve sodišču na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) predlaga tudi odpravo drugih aktov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, in sicer: - uporabnega dovoljenja Upravne enote Grosuplje št. 351-497/2019-3 s 16. 9. 2019, - gradbenega dovoljenja Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-22 (301) s 5. 4. 2019 ter drugih upravnih aktov, če je to potrebno. Na podlagi 67. člena ZUS-1 zahteva tudi povračilo škode v višini 78.878,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje ter povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

5. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo prereka tožničine navedbe kot neutemeljene. Predlaga, naj sodišče zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk primarno tožbo zavrže, podrejeno zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov tega postopka. Poudarja, da je skladno z določbami GZ v procesu pridobivanja uporabnega dovoljenja stranka le investitor in da tožnica ni izkazala pravnega interesa. Glede odškodninskega zahtevka meni, da sodišče ni stvarno pristojno, sicer pa ga po višini prereka in poudarja, da je postavljen pavšalno in brez argumentov, zato ga je treba zavreči. 6. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tako tožnica kot stranka z interesom vztrajata pri svojih navedbah, ki jih dodatno pojasnjujeta.

Dokazni sklep

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine v sodnem spisu, in sicer priloge A3 in C2 do C6 ter vse listine v upravnem spisu. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankami je sporno, ali je pravilna odločitev upravnega organa, ki je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino zahtevo za priglasitev stranske udeležbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja št. 351-497/2019-8 (301) s 16. 9. 2019 investitorju (stranki z interesom v tem upravnem sporu) za gradnjo prve faze gospodarske cone ... – gospodarska javna infrastruktura.

10. Ker je postalo predmetno uporabno dovoljenje nesporno pravnomočno 16. 9. 2019, je upravni organ tožničino vlogo z 21. 10. 2019 - zahtevo za priglasitev udeležbe v postopku izdaje tega uporabnega dovoljenja pravilno obravnaval kot predlog za obnovo postopka skladno s petim odstavkom 235. člena ZUP, po katerem se pritožba v primeru, če se stranka, ki ni bila udeležena v postopku, pritoži takrat, ko je pritožbeni rok že potekel za vse stranke, ki so bile udeležene v postopku ali so se stranke že odpovedale pravici do pritožbe, obravnava kot predlog za obnovo postopka.

11. , Navedeno je tako v teoriji kot v ustaljeni sodni praksi nesporno2. 12. Le izjemoma področni zakoni določajo formalne udeležence postopkov, torej tiste, ki jim gre položaj že na podlagi izrecne določbe zakona in ne glede na vsebino pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki se v postopku uveljavljajo oziroma jih je treba varovati3. Takšna je določba šestega odstavka 68. člena GZ, po kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor.

13. Po mnenju sodišča besedilo citirane določbe povsem jasno opredeljuje krog vseh strank tega postopka in ne le strank v ožjem pomenu besede, kot to smiselno utemeljuje tožnica. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 14/2019 z 8. 7. 2020 (14. točka obrazložitve). Ta sodba se sicer nanaša na določbo drugega odstavka 96. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki pa je vsebinsko enaka kot v tej zadevi relevantna v času izdaje izpodbijanega sklepa veljavna prej citirana določba šestega odstavka 68. člena GZ.

14. Razlaga, da se z določbo šestega odstavka 68. člena GZ opredeljuje zgolj položaj (aktivne) stranke v ožjem pomenu besede je nesistemska in deloma nelogična, saj bi bilo tudi ob odsotnosti te določbe v GZ povsem jasno in nedvoumno, da je stranka v ožjem pomenu besede v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitor kot oseba, ki začne postopek izdaje uporabnega dovoljenja s svojo zahtevo (prvi odstavek 68. člena GZ)4. 15. Po povedanem že zaradi formalne omejitve stranske udeležbe po šestem odstavku 68. člena GZ za določitev stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni mogoče uporabiti 43. člena ZUP5. 16. Na tem mestu sodišče še dodaja, da uporabno dovoljenje po svoji vsebini kot javnopravni akt dovoljuje začetek uporabe objekta (v obravnavani zadevi gospodarske javne infrastrukture v gospodarski coni ...) z vidika razmerja med investitorjem in državo kot nosilcem oblasti. Taka javnopravna odobritev uporabe objekta ali njegovega posameznega dela ne posega v lastninsko pravico lastnikov sosednjih nepremičnin. Zato tudi upravno odločanje o tem ne posega v njihov pravni položaj6. 17. Po mnenju sodišča je tako prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu kot razlog za zavrženje tožničine zahteve za priglasitev stranske udeležbe v postopku izdaje navedenega uporabnega dovoljenja pravilno zaključil, da predloga ni podala upravičena oseba.

18. Glede na vse navedeno je tožba v celoti neutemeljena in jo je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 19. Do drugih navedb strank v tem upravnem sporu, ki se nanaša zgolj na vprašanje tožničine stranske udeležbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranki z interesom, in so za odločitev nebistvene, se sodišče ne opredeljuje.

K II. točki izreka

20. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). 2 Glej: sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 14/2019 z 8. 7. 2020, 12. točka obrazložitve. 3 Prav tam. 4 Glej: sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 14/2019 z 8. 7. 2020, 14. točka obrazložitve. 5 Tako tudi: Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 14/2019 z 8. 7. 2020, 15. točka obrazložitve. 6 Primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 14/2019 z 8. 7. 2020, 17. točka obrazložitve.