7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1223/2004 z dne 2. 2. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. In 1997/00105 z dne 18. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor pritožnika (v izvršbi dolžnika) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Ugotovilo je, da pogoji za materialnopravni pobot, ki ga je uveljavljal pritožnik, niso podani. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da terjatev, ki jo je pritožnik uveljavljal v pobot, ni natančno ugotovljena in da v izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati v pobot dolžnikove nasprotne terjatve, če o njej že teče izvršilni postopek na predlog dolžnika.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi meni, da je odločitev Višjega sodišča arbitrarna, ker se sodišče sklicuje na odprtost njegove terjatve, ki jo kot upnik uveljavlja v drugem izvršilnem postopku (št. Ig 2800/2000). Zatrjuje, da v času odločanja Višjega sodišča o njegovi pritožbi to ni moglo vedeti, da ima pritožnik v drugem postopku še vedno pravnomočen izvršilni naslov, saj sta o pritožbah odločala različna oddelka na Višjem sodišču, pritožbi pa naj bi se "križali". Pritožnik pojasnjuje, da je v izvršilnem postopku št. Ig 2800/2000 nastopal kot upnik, njegovemu predlogu za izvršbo je izvršilno sodišče ugodilo, sklep o izvršbi pa je postal pravnomočen. Kasneje je sodišče potrdilo o pravnomočnosti sklepa razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku odločilo sodišče v pravdnem postopku. Dodaja, da se je zoper tako odločitev pritožil, Višje sodišče pa je pritožbi ugodilo in sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti razveljavilo. Zato pritožnik meni, da ni sprejemljivo stališče Višjega sodišča v izpodbijanem sklepu, da uveljavlja svojo terjatev dvakrat (v izvršilnem postopku št. In 1997/00105 z ugovorom v pobot in v izvršilnem postopku št. Ig 2800/2000). Takšno stališče Višjega sodišča je po mnenju pritožnika v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in z veljavnimi pravnimi normami. S tem zatrjuje kršitev 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik utemeljuje očitek o kršitvi 22. člena Ustave z navedbo, da je odločitev Višjega sodišča arbitrarna in da je z njo sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo (le) v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.

5.Kršitev pravice iz 22. člena Ustave utemeljuje pritožnik tudi z očitkom o odstopu od sodne prakse. Vendar te kršitve zgolj s pavšalnim očitkom ne more izkazati.

6.Ker očitno ne gre za kršitve pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić