Jedro

Pritožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je bila njegova pritožba zoper inšpekcijsko odločbo zavržena kot prepozno vložena. Izpodbija torej procesni sklep. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa je predlagal zadržanje izvršitve tega procesnega sklepa, kar v zadevi tudi ni sporno. Predlagal je torej izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Izdaja te pa v obravnavani zadevi, ko se zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, že po naravi stvari ni mogoča. Ni sporno, da pritožnik z zahtevo, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, ureditvene začasne odredbe ni predlagal, zato predlogu, naj jo kot tako upošteva Vrhovno sodišče, ni mogoče slediti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper sklep Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-2714/2019-49 z dne 26. 3. 2021.1 Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ kot prepozno vloženo zavrgel njegovo pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo, št. 06122-2714/2019-42 z dne 11. 1. 2021, s katero je bilo tožniku naloženo, da odstrani zidanico na tam navedenih zemljiščih. Z vlogo dne 2. 11. 2021 pa je (ponovno) predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se začasno zadrži izvršitev s tožbo izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe z dne 26. 3. 2021.2

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom to zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnik zahteval izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), s katero pa se lahko zadrži le izvršitev upravnega akta, ki se prisilno izvršuje. Akt, katerega zadržanje je predlagal tožnik (sklep o zavrženju pritožbe), pa ni tak akt, zato je zahteva že iz tega razloga neutemeljena. Pojasnilo je še, da tudi, če bi zahteval ureditveno začasno odredbo v smislu tretjega odstavka 32. člen ZUS-1, z njo ne bi uspel. Utemeljil jo je namreč z razlogi, ki se ne nanašajo na sporno pravno razmerje. Zadržanje učinkovanja sklepa z dne 26. 3. 2021, s katerim je bila njegova pritožba zavržena, pa tudi ne bi vplivalo na njegov pravni položaj, saj že na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba ne zadrži izvršitve inšpekcijske odločbe.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo. Navaja, da je vložil laično pritožbo (pravilno tožbo) in začasno odredbo ter z njo želel preprečiti izvršitev inšpekcijske odločbe. Sodišče bi moralo to njegovo ravnanje razumeti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in začasno odredbo po vsebini obravnavati. Vztraja, da je (zavrženo) pritožbo v upravnem postopku vložil pravočasno, da se bori za legalizacijo objekta in v ta namen tudi ureja lastništvo zemljišča, na katerem objekt stoji. Opozarja na spremembo gradbene zakonodaje ter navaja, da v sporni zgradbi prebiva, zato mu je treba omogočiti njeno legalizacijo. Predlaga ugoditev pritožbi in izdajo predlagane začasne odredbe, podredno predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe, saj je taka ureditev potrebna, ker mu grozi rušitev nepremičnine, v kateri prebiva.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, na zahtevo tožnika, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno zadrži izvršitev izpodbijanega upravnega akta (drugi odstavek 32. člena ZUS-1) oziroma začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Začasna odredba je torej namenjena le zadržanju izvršitve upravnih aktov, s katerimi je bila konkretna upravna zadeva meritorno rešena in stranki naložena določena obveznost (storitev, dopustitev, opustitev, dejanje), oziroma začasni ureditvi stanja glede na sporno pravno razmerje, to je razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko.

7. V obravnavani zadevi pritožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je bila njegova pritožba zoper inšpekcijsko odločbo zavržena kot prepozno vložena. Izpodbija torej procesni sklep. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa je predlagal zadržanje izvršitve tega procesnega sklepa, kar v zadevi tudi ni sporno. Predlagal je torej izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Izdaja te pa v obravnavani zadevi, ko se zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, že po naravi stvari ni mogoča. 8. Pritožnik v pritožbi tem razlogom izpodbijanega sklepa ne ugovarja. Navaja le, da bi moralo sodišče njegovo zahtevo upoštevati v njegovo korist in jo vsebinsko obravnavati, ne glede na to, da je tožba vložena le glede pravočasnosti pritožbe, zato predlaga razveljavitev sklepa oziroma podrejeno, da naj se njegova zahteva upošteva kot zahteva za izdajo ureditvene začasne odredbe.

9. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je sodišče pri izdaji začasne odredbe vezano tako na zakonske pogoje za njeno izdajo kot na tožnikov predlog. Slednje pomeni, da je ne more izdati po uradni dolžnosti niti je ne more izdati mimo tožnikovega predloga.3 Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da lahko ureditveno začasno odredbo sodišče izda le, če jo stranka izrecno predlaga in hkrati ustrezno opredeli ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ter izkaže tudi ostale predpisane zakonske pogoje.4 V tej zadevi pa ni sporno, da pritožnik z zahtevo, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, ureditvene začasne odredbe ni predlagal, zato predlogu, naj jo kot tako upošteva Vrhovno sodišče, ni mogoče slediti.

10. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena istega zakona).

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Njegovo pritožbo zoper ta sklep je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo z odločbo, št. 0612-83/2020/23 z dne 28. 7. 2021. 2 Tožnik je že ob vložitvi tožbe predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se začasno zadrži izvršitev inšpekcijske odločbe z dne 11. 1. 2021. Sodišče prve stopnje je s sklepom I U 1278/2021-21 z dne 21. 10. 2021 to zahtevo zavrnilo. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje tožnik pritožbe ni vložil, ampak je dne 2. 11. 2021 ponovno vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom, ki ga tožnik izpodbija v tem pritožbenem postopku. 3 Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih I Up 317/2014 z dne 9. 10. 2014, I Up 1/2018 z dne 12. 1. 2018 in I Up 69/2021 z dne 18. 3. 2021. 4 Glej I Up 22/2017 z dne 15. 2. 2017