Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
20. 9. 2018
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vilija Kovačiča, Ljubljana, na seji 20. septembra 2018
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 20/18) se zavrne.
1.Pobudnik izpodbija Sklep o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljevanju Sklep), ki ga je sprejela Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK). Navaja, da je Državni zbor izključno pristojen za razpis referenduma v skladu z 22. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZRLI). Zato naj bi Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 (Uradni list RS, št. 6/18) nedovoljeno prekoračilo svoja pooblastila in poseglo v zakonodajno vejo oblasti, ker je DVK naložilo, naj v dveh dneh od vročitve odločitve Vrhovnega sodišča določi nov datum glasovanja na referendumu. Pobudnik še navaja, da je s Sklepom prišlo do omejevanja pravic volivcev, saj je en teden referendumske kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in šolskih počitnic (od 27. 4. do 2. 5.), kar je lahko vplivalo na dobro informiranost volivcev oziroma njihovo seznanitev z vsebino zakona ter z argumenti za in proti. Zatrjuje, da bi morala DVK zaradi zagotavljanja učinkovitega uresničevanja pravice glasovanja na referendumu izmed več mogočih datumov izbrati tistega, pri katerem obstoji verjetnost večje udeležbe, to je 27. 5. ali 3. 6., ko naj bi potekale volitve poslancev v Državni zbor. Meni, da bi DVK lahko določila enega od navedenih datumov, saj iz 33. člena ZRLI izhaja zgolj omejitev, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni.
2.Pobudnik navaja, da "začenja referendumski spor" oziroma vlaga ustavno pritožbo zoper Sklep. Ta določa, da se za dan, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo ponovnega glasovanja na referendumu, določi 3. 4. 2018 in da se ponovno glasovanje na referendumu izvede v nedeljo, 13. 5. 2018. Ker ta akt navzven povzroča pravne učinke – t. i. eksterno delovanje, ga je treba šteti za predpis (primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-263/18, Up-540/18 z dne 9. 4. 2018, Uradni list RS, št. 27/18, 9. točka obrazložitve). Glede na navedeno je Ustavno sodišče vlogo obravnavalo kot pobudo.
3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.
4.Ustavno sodišče se je z vprašanjem ustavnosti Sklepa že ukvarjalo. S sklepom št. U-I-263/18, Up-540/18 je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti zavrnilo.
5.Ustavno sodišče je torej že odločilo o ustavnopravnih očitkih, ki so vsebina pobude. Po oceni Ustavnega sodišča pobudnik ne navaja okoliščin, ki jih Ustavno sodišče ni ocenjevalo v zadevi, v kateri je že odločilo, in ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve Ustavnega sodišča. Prav tako pobuda ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
6.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Jadranka Sovdat Predsednica