Jedro

Opredelitev upnikovega izvršilnega naslova v petem odstavku 21.d člena ZJSRS ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Zakon skladu sicer daje pravico do teh obresti, vendar mora sklad, kot vsak drugi upnik, za svojo z zakonom urejeno terjatev pridobiti izvršilni naslov.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi delno ugodilo izvršilnemu predlogu in dovolilo izvršbo zaradi izterjave (nadomestila) preživnine v znesku 408.628 SIT ter nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer z rubežem sredstev na dolžnikovem tekočem računu, deviznem računu ali knjižici ter z rubežem dolžnikovih premičnin na njegovem naslovu. Določilo je tudi izvršitelja, presežni izvršilni predlog pa je zavrnilo. Zavrnitev se nanaša na predlagano izterjavo tudi zakonskih zamudnih obresti od datumov zapadlosti posameznih obrokov do plačila in na druga predlagana izvršilna sredstva.

Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo proti zavrnitvi izvršilnega predloga za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih obrokov nadomestila preživnine zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v pravočasni zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija drugostopenjski sklep v celoti, prvostopenjski pa v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Obe sodišči sta nepravilno uporabili materialno pravo iz 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/2004 - UPB1; ZIZ), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Nepravilno sta uporabili 21.d člen Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 26/2003 - UPB1; ZJSRS), nista pa uporabili četrtega odstavka 21.c člena, prvega odstavka 26.a člena ter prvega, tretjega in sedmega odstavka 28. člena ZJSRS. Zahteva predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se pritožbi ugodi in dovoli izvršba tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. Poudarja, da želi dobiti stališče vrhovnega sodišča o vprašanju, ali odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestilom sklada predstavlja izvršilni naslov tudi za zakonske zamudne obresti od datumov zapadlosti posameznega obroka do plačila. Po podatkih upnika je izpodbijano stališče odstop od uveljavljene sodne prakse, ki izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.2.2002 pod opr. št. II Ips 469/2001 (in z njima povezanih odločb drugostopenjskega in prvostopenjskega sodišča). Zahteva graja stališče obeh nižjih sodišč v tej izvršilni zadevi, da iz izvršilnega naslova (izvršljive odločbe sklada) ne izhaja obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od datumov zapadlosti od posameznih terjatev do plačila in da zato glede obresti odločba sklada ni izvršilni naslov po 17. členu ZIZ. V nadaljevanju zahteva povzema zakonsko besedilo vseh členov ZJSRS, katerih nepravilno uporabo ali neuporabo uveljavlja in ki se nanašajo na opredelitev izvšilnega naslova (peti odstavek 21.d člena), na zapadlost upnikove obveznosti plačati nadomestila preživnine preživninskemu upravičencu (četrti odstavek 21.c člena), na dolžnost določenih oseb, da skladu na njegovo zahtevo sporočijo vse podatke, ki jih potrebuje za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški (prvi odstavek 26.a člena), na prehod otrokovih terjatev na sklad do višine zagotovljenih pravic po tem zakonu (prvi odstavek 28. člena), na vstop sklada v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka (tretji odstavek 28. člena) in na dolžnost sklada izterjati sredstva iz tretjega odstavka 28. člena (sedmi odstavek 28. člena). Zahteva zatrjuje, da je na podlagi teh zakonskih določb jasno, da predstavlja odločba o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov tako za preživninske obroke kot za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Sklicuje se na namen zakona, da se poveča socialna varnost določene kategorije otrok, ohrani in okrepi preživninska odgovornost zavezancev ter zaostri in pospeši izterjava preživninskega dolga, s tem pa pridobi sredstva za plačilo nadomestil preživnine, kot izhaja iz Poročevalca Državnega zbora ob predlogu novele ZJSRS in iz razlogov že navedene odločbe vrhovnega sodišča. Tako razlago in uporabo ZJSRS potrjuje tudi drugi odstavek 13. člena tega zakona, po katerem pridobiva sklad sredstva za kritje pravice otrok do nadomestila neplačane preživnine iz državnega proračuna in z izterjavo terjatev iz 28. člena tega zakona.

Zahteva je bila vročena strankama izvršilnega postopka, ki nanjo nista odgovorili (tretji odstavek 375. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. št. 36/2004 - UPB2; ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vrhovno sodišče se mora po prvem odstavku 391. člena ZPP pri odločanju o zahtevi omejiti samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. V tej zadevi zahteva v uvodu uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in v razlogih še, da je odločitev obeh sodišč procesnopravno in materialnopravno zmotna, drugega pa ne pojasni in torej ne pove, za kršitev katere zakonske določbe s procesno vsebino naj bi šlo in iz katerega razloga. Tudi njen predlog za spremembo izpodbijanih odločb obeh sodišč ne kaže na uveljavljanje procesne kršitve. Neopredeljenih procesnih kršitev vrhovno sodišče ni moglo obravnavati. Zaradi omejitve iz prvega odstavka 391. člena ZPP se vrhovno sodišče tudi ni ukvarjalo s tistimi materialnopravnimi in procesnopravnimi razlogi, ki jih zahteva ni uveljavljala.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, na katerega podlagi sodišče dovoli izvršbo, tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. ZJSRS v petem odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo sklada o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Vendar pa taka zakonska opredelitev ne potrjuje stališča, izraženega v zahtevi za varstvo zakonitosti, da navedeni izvršilni naslov zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih preživninskih zneskov. Po določbi prvega odstavka 21. člena ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilni naslov pa se v tem primeru nanaša na plačilo denarnega zneska, ki je opredeljen v seštevku in posameznih obrokih, vendar pa ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Ta okoliščina glede na vsebino zahteve niti ni sporna.

Opredelitev upnikovega izvršilnega naslova (peti odstavek 21.d člena ZJSRS) torej ne zajema zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Določba tretjega odstavka 28. člena zakona, po kateri s prehodom terjatve sklad vstopi v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje. Citirana določba 28. člena ureja prehod terjatve od otroka na sklad v razmerju do preživninskega zavezanca, zaradi česar ta kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Zakon jamstvenemu skladu torej daje pravico, da zahteva zamudne obresti od nadomestil preživnine, to pa pomeni, da mora - kot vsak upnik - pridobiti izvršilni naslov za svojo, z zakonom urejeno, terjatev. V zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova.

Odločba o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbo 17. člena ZIZ. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti bi torej moral upnik pridobiti izvršilni naslov. Če tega ne more doseči z ustrezno vsebino odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ki je po petem odstavku 21.d člena ZJPSRS skupaj z obvestilom izvršilni naslov, pa je odločba, ki vsebuje tudi datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine, vsaj verodostojna listina, kar tudi omogoča izvedbo s posebnimi pravili urejenega izvršilnega postopka. Stališče zahteve za varstvo zakonitosti je v tem obsegu in ne glede na povedano tudi pravno zmotno (v nasprotju z 28. členom ZJSRS), ko pravico sklada do izterjave zamudnih obresti postavlja v čas od datuma zapadlosti posameznega preživninskega obroka (namesto obroka nadomestila preživnine) do plačila. Zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov bi torej opredeljeno mogle biti uveljavljane bodisi ob jasnejših oziroma drugačnih določbah subrogacijske odločbe (zahteva za varstvo zakonitosti na ta problem sicer ne opozarja), bodisi z izvedbo izvršilnega postopka z uporabo pravil o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Drugačnega stališča ne omogoča niti sklicevanje zahteve na druge določbe ZJSRS in na namen zakona, niti sklicevanje na razloge odločbe v zadevi II Ips 649/2001. V navedeni zadevi je bilo namreč reševano vprašanje, kdaj po 28. členu ZJSRS preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad: ali z izvršitvijo, ali z izvršljivostjo odločbe.

Vrhovno sodišče je na podlagi 378. člena in četrtega odstavka 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP ter 15. členom ZIZ zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.