Jedro

Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (primerjaj na primer odločbo VS RS sklep III Ips 67/2015) jasno izhaja, da ZFPPIPP ne ureja udeležbe družbenikov izbrisane družbe na njenem premoženju, spričo česar je treba zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 3.3.2016 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14.12.2015 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Upnik mora v osmih dneh povrniti dolžniku 171,35 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

Obrazložitev

S sklepom z dne 14.12.2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek ustavi.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje izdalo omenjeni sklep, še preden je pravnomočno odločilo o sklepu o izvršbi. Dolžnik je namreč zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. S pravnomočno ustavitvijo izvršilnega postopka bi odpadel pravni interes dolžnika za odločanje o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžniku je potrebno priznati pravni interes za vložitev konkretne pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe, zaradi možnosti predlaganja nasprotne izvršbe v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj je dolžnikov ugovor nedvomno utemeljen in je zato potrebno realizirani sklep o izvršbi v celoti razveljaviti, razveljavitev sklepa o izvršbi pa bo dolžniku omogočala nasprotno izvršbo.

S sklepom z dne 3.3.2016 je sodišče prve stopnje odločilo, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi v celoti razveljavi ter se predlog za izvršbo zavrne. Poleg tega je tudi odločilo, da mora upnik dolžniku v osmih dneh povrniti 215,35 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na eno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (sodba VSL II Cp 1147/2015). Sodnik pa je pri odločanju vezan le na Ustavo in zakon, saj sodna praksa ni formalen vir prava. Sodišča tudi niso vezana na odločbe višjih sodišč. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) pa ureja domnevo, da so vsi družbeniki univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe. Takšna je tudi usklajena sodna praksa višjega sodišča. Dolžnik je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške za odgovor na pritožbo.

Pritožba upnika ni utemeljena, pritožba dolžnika pa je utemeljena.

K pritožbi upnika: Ureditev v ZFPPIPP se od ureditve v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) razlikuje po tem, da družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki izbrisne pravne osebe. Zato nanje z izbrisom pravne osebe ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. Izbris pravne osebe brez (predhodne) likvidacije namreč temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu družbe izkaže, da je izbrisana pravna oseba ob prenehanju vendarle imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če družba ni bila prezadolžena (443. in 444. člen ZFPPIPP).

Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (primerjaj na primer odločbo VS RS sklep III Ips 67/2015) jasno izhaja, da ZFPPIPP ne ureja udeležbe družbenikov izbrisane družbe na njenem premoženju, spričo česar je treba zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe(1).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe niso njeni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati(2).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).

Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, ker takšno pravno sredstvo ni dovoljeno (četrti odstavek 9. člena ZIZ).

K pritožbi dolžnika: Dolžnik ima nedvomno pravni interes za vložitev predmetne tožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe, in sicer zaradi možnosti predlaganja nasprotne izvršbe v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZIZ, upoštevaje ob tem, da je dolžnik s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel in je zato sodišče pravnomočno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi in se predlog upnika za izvršbo zavrne.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je upravičen do povrnitve stroškov za pritožbo v znesku 171,35 EUR (nagrada za pritožbo po tarifni št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) 300 točk, materialni stroški v višini 2 % po členu 11 OT in 22 % DDV).

op. št. 1: enako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS: VS RS sklep VIII R 26/2015 op. št. 2: sodba Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 1147/2015