- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 2059/2022
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.2059.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Razlika med deleži strank na spornem predmetuAli je sodišče pravilno upoštevalo razlike med deleži strank pri odločitvi o povrnitvi stroškov?
- Odstop od temeljnega načela o delitvi stroškovAli je sodišče pravilno odstopilo od temeljnega načela, da sosporniki krijejo stroške po enakih delih?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tretjega toženca utemeljena glede višine stroškov?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče ni upoštevalo precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu, prva toženka je bila namreč večinska lastnica vtoževanih parcel (17/22), ostali toženci pa zgolj manjšinski lastniki (1/22). To narekuje odstop od temeljnega načela, po katerem sosporniki krijejo stroške po enakih delih, in uporabo drugega odstavka 161. člena ZPP, po katerem v primeru precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu sodišče o povrnitvi stroškov odloči po tem sorazmerju.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se znesek stroškov v višini 428,55 EUR, ki jih je dolžan plačati tretji toženec po II. točki izpodbijane odločbe, zniža na 58,41 EUR, sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep o stroških sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta tožnici postali lastnici nepremičnin, naštetih v I. točki izreka sodbe, in odločilo, da jima je prva toženka dolžna povrniti 722,55 EUR, tretji in peti toženec pa vsak po 428,55 EUR pravdnih stroškov.
2. Zoper odločitev o stroških postopka vlaga laično pritožbo tretji toženec, s predlogom, da ga sodišče plačila oprosti. Opozarja, da ni dal povoda za tožbo in predhodno ni prejel poziva na priznanje lastninske pravice. Zahtevku se je upirala samo prva toženka, ki bi morala kriti vse stroške postopka. Razmere glede uživanja zemljišč so mu znane in ve, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato na tožbo ni odgovarjal. Kot prava neuka stranka ni mogel pričakovati, da ga bo sodišče stroškovno obremenilo. Lastnik parcel je le v deležu 1/22, zato bi bil dolžan povrniti zgolj sorazmerni del stroškov.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Pritožnik je hkrati s tožbo prejel poziv na odgovor, v katerem ga je sodišče opozorilo, da bo tudi v primeru izdaje zamudne sodbe na zahtevo tožnic zavezan k povračilu njunih pravdnih stroškov (5. točka poziva na odgovor na tožbo). Zato se v pritožbi ne more sklicevati na pravno neukost. Ker tožbenega zahtevka ni pripoznal, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške.
5. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu. Prva toženka je bila namreč večinska lastnica vtoževanih parcel (17/22), ostali toženci pa zgolj manjšinski lastniki (1/22). To narekuje odstop od temeljnega načela, po katerem sosporniki krijejo stroške po enakih delih, in uporabo drugega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem v primeru precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu sodišče o povrnitvi stroškov odloči po tem sorazmerju.
6. Ker pritožnik pravilnosti odmere stroškov ne izpodbija, je pritožbeno sodišče odločitev o povračilu stroškov spremenilo tako, da je tretji toženec namesto 1/3 skupnega zneska stroškov (z izjemo tistih, ki so naloženi izključno prvi toženki) v višini 1.285,20 EUR, dolžan plačati le 1/22, torej 58,41 EUR.
7. Delno utemeljeni pritožbi je pritožbeno sodišče ugodilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.