Jedro

Če upnica že v predlogu trdi, da dolžnik nima premoženja, glede katerega bi se lahko opravila izvršba, je tak predlog v osnovi nepopoln in ga je treba zavreči. Potrdilo o neizterljivosti, ki ga zahteva, v ZIP ni predvideno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo, ker upnica ni popravila predloga tako, da bi navedla številko žiro računa.

Proti sklepu se upnica oziroma njena zakonita zastopnica pritožuje.

Navaja, da toženec nima nepremičnega ali premičnega premoženja in živi v skupnem gospodinjstvu z materjo. Nima žiro računa in nima lastnih prihodkov, zato številke ne more sporočiti. Predlog za izterjavo je vložila zato, ker potrebuje dokazilo, da preživnina ni izterljiva. To potrebuje za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in za olajšavo pri plačilu dohodnine. Potrebuje le sklep, da preživnina ni izterljiva, ne pa, da sodišče predlog za izvršbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odst. 2. člena Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP - se postopek izvršbe in postopek zavarovanja uvedeta na predlog upnika. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti prodajo premičnih stvari, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in prenos sredstev, ki so na računu pri Službi družbenega knjigovodstva (čl. 27 ZIP). Po 28. členu je predmet izvršbe za poravnavo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma kolikor ni izvršba na njej z zakonom omejena. V 1. odst. 35. člena istega zakona je zapisano, da morajo biti navedeni v predlogu za izvršbo: upnik in dolžnik, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Ob takih določbah ZIP se izkaže, da je nesmisel vlagati predlog za izvršbo, hkrati pa trditi, da dolžnik tako ali tako nič nima. Ob takih trditvah je namreč predlog za izvršbo že v osnovi nepopoln, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko ga je kot nepopolnega zavrglo. Razlog za zavrženje pa ni to, da ni bila sporočena številka žiro računa. Upnica oz.

zakonita zastopnica je namreč sporočila, da žiro računa sploh ni.

Glede na tako izjavo upnice je razlog za zavrženje to, da upnica ve, da dolžnik nič nima, pa na postopku vseeno vztraja. Tak predlog za izvršbo namreč ni primeren za obravnavanje. Sicer pa sredstva in predmet izvršbe določa upnik. ZIP nima določb, ki bi jih bilo mogoče razlagati tako, da je možna izdaja potrdil tako kot predlaga zakonita zastopnica upnice. Nekoliko podobna je le situacija, ki jo predvideva 79. člen ZIP, ko govori o brezuspešnem poskusu rubeža, kadar gre za izvršbo na premične stvari, da bi se izterjala denarna terjatev.

Glede na povedano je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti (člen 380 točka 2 in 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku).