Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in njeno razveljavitev ter zahtevek za vrnitev nazaj na delo in plačilo plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da poslovni razlog ni dokazan, saj je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi drugje. Poudarja, da mu je bila odpoved podana v času, ko je bil spoznan za invalida III. kategorije, in da je bila toženka seznanjena s postopkom ugotavljanja njegove invalidnosti, pri čemer je na sodišču zahteval tudi odškodnino zaradi poškodbe pri delu. Nadalje navaja, da mu je toženka pogodbo o zaposlitvi odpovedala 5. 1. 2024, medtem ko je Sporazum z A. A., ki naj bi bil razlog za odpoved, sklenila šele 8. 1. 2024, pri čemer ni dokazala, da ta Sporazum dejansko velja. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tega, ali ta poslovna odločitev utemeljuje odpoved, kot tudi ne, kakšen je obseg dela, ki ga je A. A. dejansko opravil od januarja 2024 dalje. Meni, da se toženka na ta Sporazum ne more sklicevati v razlogih za odpoved. Nadalje meni, da je toženka dne 1. 9. 2023, ko mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strojnik II, že vedela, da bo prenehala potreba po delu na tem delovnem mestu in da bo šla v postopek izbire zunanjega izvajalca, kar pa mu ob podpisu pogodbe ni povedala. Če bi to vedel, ne bi podpisal nove pogodbe, pač pa bi veljala še prejšnja pogodba za delovno mesto voznika komunalnega vozila, za katerega pa toženka ni trdila, da ga ne potrebuje več. Toženka je objavila razpis, na katerem je bil izbran A. A., le 15 dni po tem, ko je s tožnikom sklenila sodno poravnavo, zato meni, da odločitev za razpis ni bila spontana. Trdi, da so imeli poravnava, njegovo zdravstveno stanje in invalidnost vpliv na odločitev toženke. Poudarja, da je pri toženki opravljal številna dela. Toženka pa ni dokazala, kako je preverila, ali zanj obstaja kakšno drugo delo, kot tudi ne, da je zaradi zunanjega izvajalca A. A. prenehala potreba po njegovem delu. Navaja, da je toženka kljub odpuščanju zaposlila sedem delavcev, zato je nemogoče, da se zanj ne bi našlo nobeno delo. Sodišču prve stopnje očita, da ni navedlo, zakaj toženki ni bilo treba izvesti programa presežnih delavcev. Nadalje izpodbija trditve toženke glede slabega finančnega stanja in očita pomanjkljivo obrazložitev sodišča prve stopnje s tem v zvezi. Sodišču prve stopnje tudi očita zavrnitev dokaza z izvedencem ekonomske stroke. Zaključuje, da iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da se delovno mesto strojnik II nanaša le na sektor vodovoda, ampak očitno na več sektorjev pri toženki, na kar kaže tudi okoliščina, da je pri toženki opravljal različna dela. V njegovi pogodbi o zaposlitvi so tudi naloge, ki jih ni prevzel A. A., do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmet presoje sodišča prve stopnje je bila zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožniku dne 5. 1. 2024. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz navedene alineje, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta stranki 4. 9. 2023 sklenili (novo) pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strojnik II. V 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je povzelo delovne naloge tega delovnega mesta, kot izhajajo iz same pogodbe o zaposlitvi, in ugotovilo, da je v pogodbi opis del in nalog zelo širok ter da je tožnik opravljal delo, ki je izhajalo iz te pogodbe. Nadalje je ugotovilo, da je tožnik 5. 1. 2024 prejel odpoved te pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih in organizacijskih poslovnih razlogov z obrazložitvijo, da je na enoti B. potreba po strojniku zaradi odpravljanja vodovodnih okvar in obnove vodovodnih priključkov prenehala, ker je bil v decembru 2023 uspešno izveden javni razpis za izbiro izvajalca celovite odprave vodovodnih okvar in obnove vodovodnih priključkov. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je toženka zaradi ekonomskih razlogov pristopila k organizacijskim ukrepom in tako zmanjšala število delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, pri čemer tožnikovo delo sedaj opravlja na razpisu izbran zunanji izvajalec A. A.

7.Pritožba utemeljeno opozarja na širok opis del in nalog v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, ki ga je nenazadnje ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, med katerimi so npr. tudi naloge zimske službe, vzdrževalna dela na objektih, urejanje javnih površin, po potrebi izvajanje del voznika komunalnega vozila, vnašanju podatkov v računalnik, vodenju evidenc itd., glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec A. A. Iz v izpodbijani sodbi povzete obrazložitve odpovedi namreč izhaja, da je zunanji izvajalec prevzel (le) dela odprave vodovodnih okvar in obnove vodovodnih priključkov na enoti B. Kot utemeljeno opozarja pritožba, iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi se delovno mesto strojnik II nanašalo izključno na oddelek C. oziroma enoto B., na katero se sklicuje toženka v odpovedi.

8.Kot izhaja iz že navedenih zakonskih določil, je za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, česar pa sodišče prve stopnje ni (v zadostni meri) ugotavljalo. Sodišče prve stopnje tako ni ugotavljalo, ali je zaradi zatrjevanih ekonomskih in organizacijskih razlogov dejansko prenehala potreba po delu tožnika glede na njegovo pogodbo o zaposlitvi oziroma v njej navedene delovne naloge, ki se očitno ne nanašajo zgolj na vodovod oziroma dela v zvezi z njim. Ker je tako zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9.Nadalje pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni z ničemer obrazložilo zaključka, da delovno razmerje pri toženki ni prenehalo tolikšnemu številu delavcev, da bi bila dolžna ravnati skladno z določili ZDR-1 o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (členi 98 do 103 ZDR-1). To predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), kar je še dodaten razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10.Neutemeljeno pa je pritožbeno sklicevanje na sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Ps 267/2023 z dne 29. 3. 2024 (ki je postala pravnomočna dne 16. 4. 2024), s katero je bila tožniku priznana invalidnost III. kategorije, kar bi po mnenju pritožbe toženka pri podaji odpovedi morala upoštevati. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da navedeno ni odločilno. Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se namreč presoja glede na dejansko stanje v trenutku, ko je odpoved podana (prim. sodbo VSRS VIII Ips 63/2015). Tožniku v času podaje odpovedi dne 5. 1. 2024 (še) ni bila priznana invalidnost, saj je ZPIZ njegovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil (prim. sodbo VDSS Pdp 7/2021, točko 10 obrazložitve).

11.Na ostale pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj te niso bile bistvene za razveljavitev izpodbijane sodbe in za nadaljnje sojenje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da samo ne more dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pomembnega sklopa pravno relevantnih dejstev in teh dejstev ni raziskalo, prvič pa ne morejo biti raziskana šele na pritožbeni stopnji, ki je namenjena preverjanju pravilnosti izpodbijane odločitve. Poleg tega je sodišče prve stopnje storilo tudi postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more odpraviti samo. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov, saj teh ne pozna. Namen pritožbenega postopka je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. S tem bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico strank do pritožbe in ju prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13.Kot je razvidno iz že obrazloženega, bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju ugotoviti, ali je zaradi zatrjevanih ekonomskih in organizacijskih razlogov dejansko prenehala potreba po (vseh) delih iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi oziroma zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati dela pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Prav tako se bo moralo opredeliti do tega, zakaj toženki ni bilo treba izvesti postopka, ki je predpisan v primeru odpovedi pogodb večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, in svojo odločitev ustrezno obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Zveza: