Jedro

Ker v konkretnem sporu nastopajo najbližji sorodniki predsednika okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, ter nadaljnje verjetnosti, da bo v postopku nastopil kot priča, bi lahko bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločali sodniki pristojnega sodišča, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Pri tem je pomembno tudi, da sta sedež okrožnega sodišča in pristojnega okrajnega sodišča kot njegove organizacijske enote na istem naslovu in da so zaradi tega in zaradi velikosti sodišč osebne in življenjske razmere posameznih zaposlenih lahko znane širšemu krogu ljudi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče B.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrajnem sodišču A. kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. 2. V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala delegacijo pristojnosti. Navaja, da je prva toženka mama, drugi toženec pa brat predsednika Okrožnega sodišča v A. Za sojenje je sicer pristojno Okrajno sodišče A, ki pa spada pod Okrožno sodišče v A, katerega predsednik tudi opravlja nadzor nad pristojnim okrajnim sodiščem, obstaja pa tudi verjetnost, da bo v tej pravdni zadevi predlagan za pričo. Čeprav sta toženca prepričana, da bi sodniki pristojnega sodišča sodili nepristransko, bi se vendarle lahko pojavil dvom o njihovi pristranskosti. Zaradi odvrnitve kakršnegakoli suma zato predlagata, naj se za sojenje v zadevi določi Okrajno sodišče v Lenartu.

3. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je strinjalo z navedbami in predlogom tožene stranke, ki ga je odstopilo Vrhovnemu sodišču v odločitev.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut delegacije pristojnosti je sicer primarno namenjen uresničevanju načela ekonomičnosti in s tem povezane smotrnosti postopka, vendar pa pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema tudi različne druge okoliščine, ki niso v neposredni povezavi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se tičejo sodišča kot celote. Med te okoliščine sodijo tudi tiste, ki lahko objektivno gledano povzročijo dvom v nepristranskost določenega sodišča. Za obstoj nepristranskosti sodišča sta namreč odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki sodi v konkretnem sporu, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. Zaradi dejstva, da v konkretnem sporu nastopajo najbližji sorodniki predsednika okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, ter nadaljnje verjetnosti, da bo v postopku nastopil kot priča, bi lahko bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločali sodniki pristojnega sodišča, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se odraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pri tem je pomembno tudi, da sta sedež okrožnega sodišča in pristojnega okrajnega sodišča kot njegove organizacijske enote na istem naslovu in da so zaradi tega in zaradi velikosti sodišč osebne in življenjske razmere posameznih zaposlenih lahko znane širšemu krogu ljudi.

6. Navedene okoliščine torej po presoji Vrhovnega sodišča utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, zato je upoštevajoč načelo ekonomičnosti postopka za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče B.