Jedro

Presoja sodišča prve stopnje je slonela zgolj na zaključku, da do zamude ni prišlo, tedaj pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog dolžnika za vrnitev prejšnje stanje z dne 3. 1. 2025. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 5. 12. 2024 štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen. Ta sklep je bil dolžniku vročen po fikciji 25. 12. 2024. Zoper sklep je vložil pritožbo priporočeno 3. 1. 2025, prvi delovni dan po praznikih. Poleg pritožbe je vložil predlog za vrnitev prejšnje stanje. Ker je vložil pritožbo pravočasno v 8-dnevnem pritožbenem roku, do zamude ni prišlo.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča nezakonita, saj ni upoštevalo, da zaradi napake pri vročanju ni dobil pravočasno sodnega pisanja v nabiralnik tako, da ni mogoče govoriti, da je zamudil rok. O pravilnosti vročanja naj se zasliši predstavnik pošte. Odločitev je preuranjena, saj sodišče ni izdalo popravnega sklepa in ni upoštevalo vseh opravilnih številk. Ni izvedlo dokaznega postopka in ni vsebinsko presodilo vseh dejstev ter dokazov.

3.Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ne drži očitek bistvene kršitve pravil postopka, ker sodišče naj ne bi izvedlo dokaznega postopka in vsebinsko presodilo vseh dejstev ter dokazov, da odločitev ne vsebuje podatkov katere dokaze je izvedlo in katere ne. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z domnevno zamudo roka za pritožbo zoper predhodni sklep z dne 5. 12. 2024, da se ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen. Tega dolžnik ne izpodbija. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik vložil pritožbo zoper sklep z dne 5. 12. 2024 pravočasno. Protispisno navaja, da ni mogoče govoriti, da je zamudil rok. Ker pravočasnost pritožbe ni bila sporna, je predlagani dokaz za zaslišanje predstavnika pošte nepotreben.

6.Presoja sodišča prve stopnje je slonela zgolj na zaključku, da do zamude ni prišlo, tedaj pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen. Ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče ni obrazložilo katere dokaze je izvedlo, da dolžniku ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje in da je sodišče prejudiciralo odločitvv brez izpolnjenih procesnih predpostavk.

7.Neutemeljena je pritožbena navedba, da zaradi napake pri vročanju dolžnik ni dobil pravočasno sodnega pisanja v nabiralnik in da ni mogoče govoriti, da je zamudil rok. Kot že rečeno, sodišče je ugotovilo, da dolžnik ni zamudil roka za pritožbo zoper predhodni sklep z dne 5. 12. 2024. Kdaj je prejel pisanje v nabiralnik za pravilnost fikcije vročitve in za pravočasnost pritožbe ni bistveno.

8.Neupoštevne so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj nista predmet izpodbijanega sklepa. Prav tako ni relevantna pritožbena navedba, da v postopku ni bilo pooblastila za zastopanje, da bi moralo sodišče pisanja vročati neposredno dolžniku, kajti točno tako mu je vročalo pisanja.

9.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 36