7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. o.p. - d.n.o., Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1868/2004 z dne 2. 2. 2005 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Domžalah Dn št. 1024/2003 z dne 16. 4. 2004 in Dn št. 1024/2003 z dne 30. 6. 2004 ter s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah Dn št. 2025/98 z dne 12. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik (v zemljiškoknjižnem postopku predlagatelj) je na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, predlagal vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika v zemljiško knjigo. Okrajno sodišče je njegov zemljiškoknjižni predlog s sklepom zavrnilo. Isto sodišče je zavrnilo pritožnikov ugovor zoper ta sklep, Višje sodišče pa je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora. Odločitev temelji na stališču, da je vknjižba prisilne zastavne pravice na nepremičnini, ki jo je kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve iz izvršilnega naslova uveljavljal pritožnik, mogoča (le) na podlagi sklepa o zavarovanju terjatve.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 33. člena Ustave. Ne strinja se stališčem sodišč, da je šele sklep o zavarovanju tista javna listina, na podlagi katere lahko zemljiška knjiga vknjiži zastavno pravico v zemljiško knjigo. Našteva določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) in Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. – ZIP), ki naj bi jih sodišči ne razlagali tako, kot so zapisane, temveč nepravilno in neživljenjsko. Sodišči naj bi v njegovo škodo spremenili dolgoletno in ustaljeno sodno prakso. Ker naj bi pritožnik zaradi izpodbijane odločitve ostal brez zastavne pravice na nepremičninah dolžnikov, slednja pa nimata drugega premoženja, naj bi mu bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik s trditvami o napačni razlagi zakonskih določb ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) bi lahko bil pomemben očitek v ustavni pritožbi, da sta sodišči odstopili od ustaljene sodne prakse. Vendar pritožnik s predložitvijo enega sklepa drugostopenjskega sodišča, za katerega je (že) Višje sodišče pojasnilo, da se nanaša na drugačen pravni položaj od pritožnikovega, arbitrarnega odstopa od sodne prakse ne more izkazati.

Kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave bi bila podana v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno stališče, ki bi bilo z vidika te pravice nesprejemljivo. Pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže, da bi šlo za tak primer.

V čem vidi kršitev 23. člena Ustave, pritožnik ne pojasni. Zgolj nezadovoljstvo z izpodbijano odločitvijo pa ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera od človekovih pravic.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić