Jedro

Ker je rok, ki ga za vložitev vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določa 1. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije, materialnopravni rok, ima zamuda tega roka za posledico izgubo pravice. Vloge, ki je vložena po preteku tega roka, ni mogoče meritorno obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo za uvedbo postopka za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se tožena stranka sklicuje na določbo 1.odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in navaja,da je rok za vložitev vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po navedenem členu tega zakona potekel 25.12.1991.Ker je tožnik vložil vlogo za pridobitev državljanstva po tem datumu,je bilo potrebno vlogo zavreči.Rok za vložitev vloge v navedeni zakonski določbi je materialni rok.S potekom materialnega roka ugasne tudi materialna pravica,katere uveljavitev je vezana na rok,določen z zakonom.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeni sklep.V tožbi navaja, da je z vlogo zaprosil za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dne 8.1.1992,da pa za zamudo roka obstoje utemeljeni razlogi.Kot razlog, zaradi katerega je vlogo za pridobitev državljanstva vložil po predpisanem roku, navaja,da je v Republiko Slovenijo prišel dne 24.12.1991 zvečer in sicer iz Libije, kjer je bil na začasnem delu več kot šest mesecev. V Libijo ga je poslal delodajalec Podjetje Slovenije ceste -Tehnika. Zaradi praznikov vloge za pridobitev državljanstva ni mogel vložiti do 6.1.1992. Navaja še,da je v Republiki Sloveniji stalno prijavljen od leta 1966,ima družino -ženo Slovenko in tri otroke ter da ima v Sloveniji hišo. Tožena stranka je na tožbo odgovorila,upravnih spisov pa sodišče ni prejelo.V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijanem sklepu zaradi razlogov njegove obrazložitve in predlaga,da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo brez upravnih spisov skladno z določbo 3.odstavka 33.člena zakona o upravnih sporih. Iz izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnik priložil tožbi namreč izhaja, da je tožena stranka tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo zavrgla zato, ker je tožnik zamudil rok,ki ga za vložitev te vloge določa zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 1.odstavku 40.člena (Ur.l.RS,št.1/91-I in 30/91-I - ZDRS). Nesporno je,da je navedeni rok iztekel 25.12.1991,tožnik pa je vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vložil 8.1.1992,kar sam navaja v tožbi.Glede na navedeno je sodišče imelo zadostno podlago za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke,da je navedeni rok,ki ga za vložitev vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določa zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 1.odstavku 40.člena, materialnopravni rok. Kolikor je uveljavljanje posameznih pravic vezano na materialnopravni rok,ki ga ni mogoče podaljšati,ima zamuda takega roka za posledico izgubo pravice.Tožnikovega ugovora,da je rok zamudil iz opravičenih razlogov, sodišče zato ni moglo upoštevati.Brezpredmetne so tudi tožnikove navedbe v tožbi,da ima v Sloveniji stalno prebivališče že od leta 1966,da ima družino in,da si je v Sloveniji zgradil hišo.Seveda pa tožnik,kolikor izpolnjuje predpisane pogoje,lahko ne glede na to,da je bila njegova vloga za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40.člena zavržena,vloži prošnjo za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.

Ker je glede na navedeno izpodbijani sklep zakonit,je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih,ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).