Jedro

ZD v četrtem odstavku 213. člena določa, da sodišče v primeru, ko napoti dediča na pravdo, prekine postopek in mu določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo, pa dedič v tem roku ne ravna po sklepu sodišča, nadaljuje zapuščinsko obravnavo in jo dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo. Po tej določbi sodišče torej sprejme sklep o dedovanju, pri tem pa ignorira dedičev zahtevek, kot da ni postavljen. Po razumevanju navedene določbe dedič, ki ni ravnal po sklepu sodišča, ne more v istem zapuščinskem postopku ponovno zahtevati prekinitve postopka iz istega razloga oziroma zaradi uveljavljanja iste pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine in dediče, določilo prevzemnika zaščitene kmetije (zapustnikovo vdovo A. A.), ugotovilo, da sta dediča B. A. (hči zapustnika) in C. A. (sin zapustnika) sprejela dediščino in jo odstopila v korist dedinje (zapustnikove vdove) A. A., da je dedič D. A. uveljavljal nujni dedni delež na premoženju, ki spada v obseg zaščitene kmetije, in sprejel dediščino na premoženju, ki ne spada v obseg zaščitene kmetije, da je sodišče prve stopnje kot dediča na premoženju, ki ne spada v obseg zaščitene kmetije, razglasilo zapustnikovo vdovo A. A. do 3/4 in D. A. do 1/4, razglasilo A. A. kot prevzemnico celotne zaščitene kmetije v naravi in dediča D. A. v višini nujnega dednega deleža 1/8 denarne vrednosti premoženja, ki spada v obseg zaščitene kmetije, ugotovilo, da ta vrednost znaša 225.108,32 EUR oziroma čista vrednost 218.694,44 EUR, vrednost nujnega dednega deleža dediča D. A. pa (1/8) 27.336,80 EUR, naložilo prevzemnici kmetije, da omenjenemu dediču plača navedeno vrednost nujnega deleža v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise, naročilo bankam izplačilo denarnih sredstev na zapustnikovih računih dedičema A. A. in D. A., Upravni enoti ..., Oddelku za upravne in notranje zadeve pa naročilo, da opravi registracijo lastništva traktorja, ki je bil predmet dedovanja na ime dedinje A. A.

2.Dedič D. A. je zoper sklep o dedovanju vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev (procesnih) določb Zakona o dedovanju (ZD) in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi sodišče moralo prekiniti zapuščinski postopek in mu dati možnost, da iztoži zahtevek iz 32. člena ZD, ki ga je vložil 18. 12. 2023. Stališče sodišča, da je bil ta zahtevek postavljen prepozno in da pomeni zavlačevanje postopka je neutemeljeno, saj je obstajala možnost, da bo sam prevzemnik kmetije. Navaja, da so ga sprva ostali dediči tožili na razveljavitev pogodbe o preužitku, s katero mu je zapustnik izročil vse premoženje, ko so s tožbo uspeli, je dedinja A. A. vložila tožbo na ugotovitev, da ji polovica nepremičnin, ki so predmet dedovanja, pripada iz naslova skupnega premoženja z zapustnikom. Šele potem je pridobil pravni interes za uveljavljanje deleža iz zapuščine po 32. členu ZD, zato bi moralo sodišče prekiniti postopek in mu dati možnost, da svoj delež iztoži.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba je osredotočena na očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo določbe 210. člena Zakona o dedovanju, ker zaradi pritožnikovega uveljavljanja pravice iz 32. člena ZD ni prekinilo zapuščinske obravnave in ga napotilo na pravdo. Z navedenim določilom daje zakon zapustnikovim potomcem in posvojencem ter njihovim potomcem, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico, da zahtevajo, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

5.Pritožnik je uveljavljal pravico izločitve iz zapustnikovega premoženja, ki mu je ostali dediči ne priznajo, na naroku, ki se je vršil 18. 12. 2023, v zapuščinskem postopku, ki traja že več kot dvajset let, in je bil tekom trajanja zaradi uveljavljanja pravic dedičev večkrat prekinjen. Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi pritožnikovega predloga za prekinitev postopka in napotitev na pravdo pritrdilo ostalim dedičem, da je pritožnikov namen v zavlačevanju in izčrpavanju ostalih dedičev in da z vložitvijo izločitvenega zahtevka zgolj izsiljuje izplačilo nujnega dednega deleža v naravi.

Zavrnitev pa je sodišče prve stopnje utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da je pritožnik tak zahtevek v zapuščinskem postopku že vložil, vendar ni ravnal po sklepu sodišča o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo in ni vložil tožbe za uveljavitev zatrjevane pravice.

6.Iz ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnika že s sklepom D 155/2001 z dne 16. 10. 2012 napotilo na pravdo zoper ostale dediče zaradi uveljavljanja pravice iz 32. člena ZD. Ta sklep je pritožbeno sodišče sicer razveljavilo, ker za prekinitev postopka (še) niso bili izpolnjeni pogoji. Kasneje, na zapuščinski obravnavi z dne 15. 12. 2014, je pritožnik ponovno zahteval, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del premoženja po omenjenem zakonskem določilu in predlagal, da se mu iz tega naslova izloči štiri parcele, vpisane v k. o. X. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 3. 2015 prekinilo postopek in pritožnika

napotilo na pravdo zoper ostale dediče, da iz zapustnikovega premoženja izloči omenjene štiri parcele, ki naj bi ustrezale njegovemu prispevku k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, po drugi podlagi pa še parcele 46/0, 47/0 in 46/2, k. o. X, ker so po dedičevih trditvah njegova last na podlagi darilne pogodbe z zapustnikom. Dedič je ravnal po sklepu sodišča le glede nepremičnin, ki naj bi bile njegova last, ne pa tudi glede tistih, ki naj bi ustrezale njegovemu prispevku k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja na podlagi 32. člena ZD.

7.ZD v četrtem odstavku 213. člena določa, da sodišče v primeru, ko napoti dediča na pravdo, prekine postopek in mu določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo, pa dedič v tem roku ne ravna po sklepu sodišča, nadaljuje zapuščinsko obravnavo in jo dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo. Po tej določbi sodišče torej sprejme sklep o dedovanju, pri tem pa ignorira dedičev zahtevek, kot da ni postavljen.

Po razumevanju navedene določbe dedič, ki ni ravnal po sklepu sodišča, ne more v istem zapuščinskem postopku ponovno zahtevati prekinitve postopka iz istega razloga oziroma zaradi uveljavljanja iste pravice. Za ugoditev takšnemu predlogu zapuščinsko sodišče nima zakonske podlage. Takšna zakonska ureditev ima podlago v načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka ter načelu enakosti vseh udeležencev zapuščinskega postopka, da se njihove pravice čim prej ugotovijo in zavarujejo (165. člen ZD). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko ni prekinilo postopka in pritožnika ni ponovno napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD.

8.Pritožnikova trditev, da prej ni imel pravnega interesa za zahtevek iz 32. člena ZD, je v nasprotju z njegovim ravnanjem v zapuščinskem postopku. Tak interes je imel in ga je dvakrat tudi uveljavljal, zapuščinsko sodišče je prekinilo postopek in ga napotilo na pravdo, vendar se po napotilu sodišča ni ravnal.

9.Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, zato je pritožbeno sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 163. členom ZD), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Dedič je s svojim zahtevkom iz zapuščine izločal 20/100 celotne zapuščine, pri tem pa navedel, da je zahtevek pripravljen umakniti, če za svoj nujni dedni delež dobi v naravi tri parcele v skupni izmeri 3.500 ㎡.

2Prvostopenjsko sodišče je prekinilo postopek tudi zaradi napotitve zapustnikove vdove na pravdo zaradi izločitve njenega deleža skupnega premoženja iz zapuščine.

3Prim. M. Dika v Nova dednopravna ureditev, str. 219.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 165, 210, 213, 213/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.