Jedro

Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji v smislu določbe 100. člena ZMZPP.

Ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je priznalo sodbo Červnozavodskega okrožnega sodišča mesta Harkiv, št. 2-111/08, z dne 27. 3. 2008 o plačilu preživnine za mladoletnega otroka predlagateljice v breme otrokovega očeta – udeleženca postopka. Zoper tak sklep je nasprotni udeleženec ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njegov ugovor zavrnilo.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora je udeleženec vložil pritožbo, v kateri predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe ugodi, sklep razveljavi in zavrne predlog za priznanje tuje sodne odločbe oziroma podrejeno, da napadeni sklep o ugovoru razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja pri že v ugovoru uveljavljanem razlogu, da tuja sodna odločba nasprotuje slovenski zakonodaji. S tujo sodbo je bilo namreč odločeno, da je pritožnik dolžan plačevati preživnino v višini 1/3 svoje plače in hkrati ne manj od 30 % zajamčene preživnine za otroka določene starosti. Odločitev je v nasprotju s slovensko zakonodajo, česar pa sodišče ni upoštevalo. Po določbi 100. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Udeleženec se pritožuje v zvezi s priznanjem sodbe, ki se nanaša na določitev preživnine. Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji v smislu določbe 100. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP, Ur. l. RS, št. 56/99). Sodba ukrajinskega sodišča je prilagojena njihovemu denarnemu sistemu in finančnim razmeram, hkrati pa ni v nasprotju z določbo 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Slovensko sodišče v postopku za priznanje tuje sodne odločbe torej ne preizkuša, ali je tuje sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je v zadevi materialnopravno pravilno odločilo.

5. Javnega reda ZMZPP ne definira. Pravna doktrina in sodna praksa ga opredeljujeta kot mejo uporabe tujega prava oziroma kot inštitut, ki ščiti domači pravni red pred tujim pravom, ki bi bil v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli domačega prava. Temeljna pravna načela domačega prava in s tem posredno okvir javnega reda pa tvorijo pravne norme: ustavna načela, temeljna načela, ki izhajajo iz zakonov, temeljna načela pravnega reda Sveta Evrope, Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb, sprejetih zaradi zagotovitve minimalnih standardov pravnega varstva, vse z omejitvijo, ki preprečuje izjalovitev inštituta priznanja tuje sodne odločbe. Torej ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP.(1)

6. Vrhovno sodišče, ki je za odločanje o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru, pristojno po določbi petega odstavka 109. člena ZMZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Krškem potrdilo.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VS RS Cp 19/2003 in sklep VSRS II Ips 462/2009.