Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen ZD ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka sklenilo, da sta upnika A. A. in B. B. dolžna zoper zakonitega dediča C. C. sprožiti postopek za poplačilo svoje terjatve in o tem obvestiti sodišče; - v II . točki izreka prekinilo zapuščinski postopek; - v III. točki izreka odredilo, da se postopek nadaljuje, ko bodo prenehali razlogi za ločitev zapuščine ali bo potekel rok za uveljavljanje terjatve.

2. Dedič C. C. je vložil pravočasno laično pritožbo. Smiselno uveljavlja postopkovno kršitev. Upnikoma očita, da sta mu s predlogom za ločitev zapuščine naredila škodo, saj se je hiša na dražbi prodala in ni mogel dedovati. Predlaga, da se postopek prodaje ustavi. Želi, da se najprej zaključi zapuščinska zadeva, nato pa bo on prevzel vse dolgove in jih poplačal v določenem roku.

3. Upnika A. A. in B. B. na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen Zakona o dedovanju (ZD) ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika1. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.

6. Vse kaže, da sta bila ločitvena upnika pri uveljavljanju terjatve v izvršilnem postopku že uspešna. Tako iz navedb pritožnika kot tudi iz navedb ločitvenih upnikov2 namreč izhaja, da je bila nepremičnina z ID znakom parcela ..., ki je bila (med drugim) predmet ločene zapuščine, v izvršilnem postopku istega sodišča I 173/2021 že prodana, in sicer na javni dražbi 25. 1. 2024. To dejstvo dodatno utemeljuje, zakaj prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni pravilna. Ko ločitveni upnik doseže poplačilo svoje terjatve iz ločene zapuščine, razlog za ločitev zapuščine več ne obstaja (primerjaj prvi odstavek 143. člena ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo to v nadaljevanju ustrezno upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče pritožniku v zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami še pojasnjuje, da zapuščinsko sodišče ni pristojno za ustavitev postopka prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku. V zapuščinskem postopku bo upoštevan izid izvršilnega postopka - predmet dedovanja (obseg dediščine) bo premoženje zapustnice, ki je ostalo po poplačilu upnikov v izvršilnem postopku.

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Prim. dr. Ana Božič Penko v: _Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, letnik 33, 2012, št. 2, str. 28_: "Prekinitev zaradi rešitve prehodnega vprašanja po prvem odstavku 206. člena ZPP je neproblematična, ko je terjatev še sporna; lahko pa je problematična, ko izvršilni naslov proti zapustniku že obstaja in ni več pravnega razmerja, o katerem bi bilo treba odločiti, ampak je treba terjatev le še izterjati". 2 Glej dopis upnikov z dne 15. 2. 2024.