Jedro

Zaradi poškodbe nosnega pretina je osemnajstletnemu tožniku zmanjšana prehodnost nosu in je zato primerna višina odškodnine 300.000,00 SIT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je o zahtevku tožeče stranke že odločilo s sodbo z dne 6.5.1999. Določilo je odškodnino v znesku 1,600.000,00 SIT. Na pritožbo tožencev je bila sodba razveljavljena glede zneska 600.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu pa je bila sodba potrjena. Predmet ponovnega postopka je torej bilo odločanje o odškodnini za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da morajo toženci poleg pravnomočno določenega zneska plačati tožniku še 300.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.5.2000 do plačila. Gre torej za znesek, ki predstavlja odškodnino tožniku za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Proti sodbi se tožnik pritožuje, kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo prisojena celotna odškodnina za to vrsto škode, torej znesek 600.000,00 SIT. Navaja, da je bil tožnik v času dogodka star 17 let in pol. Toženci so ga poškodovali brez vsakega razloga. Izvedenec je pojasnil, da se zaradi zloma nosnih kosti in nosnega pretina kažejo tožnikove težave že pri manjših prehladih, kaj šele pri večjih. Ob najmanjšem prehladu tožnik težje diha skozi nos in mora dihati skozi usta. Izvedenec je ocenil izgubo splošne delovne sposobnosti na 3 %, po tabelah nezgodnega zavarovanja pa bi to pomenilo 10 % trajno izgubo splošne in delovne sposobnosti. Tožnika bodo navedene težave spremljale vse življenje. Sodišče bi moralo v celoti ugoditi zahtevku. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje. V ponovljenem postopku je to sodišče odpravilo pomanjkljivosti v zvezi s prvotno odločitvijo o tej odškodninski postavki. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zlom nosnih kosti in nosnega pretina zapustil tožniku slabšo prehodnost nosu, vendar se to kaže le občasno, pri večjem naporu ali rekreativni dejavnosti, bolj pa je tudi podvržen prehladom. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku za duševne bolečine v zvezi z opisano omejitvijo ne more iti višji znesek od dosojenega. Pri tem je po prepričanju pritožbenega sodišča v tem znesku v zadostni meri upoštevana tudi okoliščina, da je tožnik razmeroma mlad in da bo s to nevšečnostjo moral računati tudi v bodoče. Višja odškodnina bi odstopala od sodne prakse za podobne primere. Zato je mogoče zaključiti, da je dosojeni znesek v skladu z določbo člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kar pomeni, da je odškodnina določena glede na pomen prizadete dobrine in glede na vse okoliščine primera. Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sodbo potrditi (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).