Jedro

Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek poslej v celoti glasi: „I. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 6.381,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2018 do plačila ter 1.298,07 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 171,59 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi naslednji dan od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.881,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2018 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške 983,31 EUR (točka I izreka), v presežku za znesek 4.619,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2018 je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu, in sicer zoper zavrnilni del (točka II izreka) pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo v smislu ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti. Navaja, da je sodišče prisodilo prenizko odškodnino za nepremoženjsko škodo, saj iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti ni dosodilo zahtevanih 8.000,00 EUR, temveč zgolj 3.500,00 EUR, zato za razliko do zahtevanega zneska, torej za 4.500,00 EUR, tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) vlaga pritožbo. Funkcionalnost leve roke tožnika je zmanjšana, kar ugotavlja izvedenec in je izpovedal tožnik. Sodišče je nepravilno zaključilo, da je svoje igranje bobnov tožnik drugače predstavil izvedencu kot sodišču, česar ne obrazloži. Res je v zapisu tožnikove izpovedbe na naroku navedena tudi opustitev igranja bobnov, kar pa je v povezavi z izvedenskim mnenjem, ki je bilo že na razpolago ter izrecnih trditev tožnika v tej smeri na strani 3 pripravljalne vloge z dne 10. 4. 2019. Opustitev je tožnik razumel v omejenem obsegu, kar je tudi predhodno pojasnil in zapisal izvedenec, temu zapisu pa tožnik ni nasprotoval. Sodišče je sicer sledilo v celoti izvedenskemu mnenju, ki ugotavlja številne inferiornosti tožnika, ki opravičujejo postavljeni zahtevek (citirana stran 9 izvedenskega mnenja in meritve izpostavljene v njem). Pri delu v službi varilca tožnik ni več tako učinkovit in produktiven, omejitve in težave pa ima pri igranju odbojke, košarke in bobnov ter težave pri vožnji s kolesom, motorjem in smučanju. Trend slabšanja stanja zaradi popoškodbene artroze bi bilo prav tako potrebno upoštevati, saj mu povzroča duševne bolečine, upoštevaje, da gre za mladega tožnika, starega 43 let, ki opravlja težjo fizično delo varilca v tujini. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino iz naslova nepremoženjske škode v višini 8.500,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 5.000,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR), dosodilo pa 4.881,00 EUR, ker je od odmerjene odškodnine odštelo 3.619,00 EUR.1

6. Tožnik je od toženke zahteval odškodnino v višini 13.000,00 EUR, od tega za telesne bolečine in neugodnosti 5.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 8.000,00 EUR, zaradi delno že plačane odškodnine pa s tožbo zahteval 9.500,00 EUR.

7. Pritožbeno sporna je odmera odškodnine iz naslova tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je iz tega naslova zahteval 8.000,00 EUR, sodišče mu je odmerilo 3.500,00 EUR, tožnik pa meni, da bi mu iz tega naslova šel celoten zahtevan znesek, torej še 4.500,00 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg in višino škode na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga je v postopku izdelal sodni izvedenec medicinske stroke A. K., dr. med., specialist splošne kirurgije in travmatologije2 (v nadaljevanju izvedenec) ter izpovedbe tožnika in njegove medicinske dokumentacije.

9. Pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo izpovedbe tožnika, ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je tožnik, v celoti sprejel, tožnikovo izpovedbo pa upoštevalo v okviru izvedenčevih ugotovitev.

10. V škodnem dogodku je tožnik utrpel večdelni (zdrobljen, večkosovni) zlom končnega (oddaljenega) dela leve koželjnice, ki je zajel tudi sklepno površino končnega dela leve koželjnice (in je prizadel predvsem sklepno površino med koželjnico in zapestnimi kostmi).

11. Pri odmeri višine odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel oziroma jo bo trpel v bodoče je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilnih določb materialnega prava (179. in 182. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), upoštevaje pri tem kriterije za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti.3

12. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti upoštevalo, da je tožnik omejen v življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal v prihodnosti. Upoštevalo je, da je funkcionalnost tožnikove leve roke zmanjšana ter je omejen pri dvigovanju in zadrževanju težkih predmetov, kakor tudi pri aktivnostih in delih, kjer je potrebno dalj časa trajajoče delo z levo roko in gibljivost v predelu zapestja leve roke. Pri teh aktivnostih je tožnik prisiljen vlagati več napora, omejiti pa je moral tudi določene športne aktivnosti (opustil je igranje odbojke), pri čemer je še vedno zmožen brez omejitev (s povečanimi napori) opravljati delo varilca (delo, ki ga sicer opravlja). Pri odmeri odškodnine iz tega naslova je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo mnenje izvedenca4. 13. Navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje dajejo podlago za zvišanje odškodnine, za kar se zavzema tožnik v svoji pritožbi. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.

14. Znesek odmerjene odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 15. 5. 2019 znaša po spremenjeni odločitvi 10.000,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 5.000,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5.000,00 EUR), kar predstavlja 8,98 plač (za telesne bolečine in neugodnosti 4,49 plač ter 4,49 plač za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je primerljivo s podobnimi primeri iz sodne prakse.5 Odmerjena odškodnina po vsem navedenem ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in predstavlja pravično odmeno tožniku za nastalo mu nepremoženjsko škodo v škodnem dogodku.

15. Sodišče druge stopnje je odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo iz 3.500,00 EUR na 5.000,00 EUR, kar pomeni, da znaša skupna odškodnina tožniku 10.000,00 EUR, upoštevaje dejstvo, da je toženka delno plačala odškodnino v znesku 3.500,00 EUR dne 7. 2. 2018, katerega valorizirana vrednost na dan odločanja na prvi stopnji znaša 4.881,00 EUR, je dosoditi tožniku odškodnino v višini 6.381,00 EUR.

16. V posledici navedenega je pritožba delno utemeljena (zaradi napačne uporabe materialnega prava), sodišče druge stopnje ji je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino zvišalo za 1.500,00 EUR, v presežku pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev temelji na določbi 5 alineje 358. člena ZPP.

17. Sprememba izpodbijane sodbe z zvišanjem odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je imela za posledico še spremembo izreka o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP in drugi odstavek 154. v zvezi s 155. členom ZPP).

18. Po spremembi izpodbijane sodbe je tožnikov uspeh 67% (in ne 51%), uspeh toženke pa 33% (in ne 49%).

19. Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravdnih stroškov izhajalo iz pravilne uporabe materialnega prava, sama višina odmere pa s strani pravdnih strank ni bila pritožbeno izpodbijana.

20. Tožniku so bili na prvi stopnji priznani pravdni stroški v skupni višini 1.947,28 EUR, zato mu ob upoštevanju njegovega uspeha po sedaj spremenjeni odločitvi v višini 67% gredo pravdni stroški v znesku 1.304,67 EUR.

21. Toženka je po sedaj spremenjeni odločitvi uspela v višini 33%, na prvi stopnji je bilo ugotovljeno da znašajo njeni pravdni stroški skupno 20,00 EUR, kar pomeni, da ji gre 6,6 EUR pravdnih stroškov.

22. Po pobotu pravdnih stroškov tožnika (1.304,67 EUR) s pravdnimi stroški toženke (6,6 EUR) je toženka dolžna plačati tožniku 1.298,07 EUR pravdnih stroškov.

23. Tožnik je s pritožbo delno uspel, v višini 33%, ob upoštevanju vrednosti spora v pritožbenem postopku 4.500,00 EUR. Sodišče druge stopnje mu je priznalo kot potrebne (155. člen ZPP) stroške za sestavo pritožbe 375 točk (po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife - OT6), 2% materialnih stroškov v višini 7,5 točk, 22% DDV 84,15 točk, skupno 466,65 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke na dan odločanja o stroških 0,6 EUR znaša 279,99 EUR ter sodno takso 240,00 EUR, skupno 519,99 EUR. Ob dejstvu, da znaša tožnikov uspeh 33%, mu gredo pritožbeni stroški v višini 171,59 EUR.

1 Toženka je plačala tožniku 7. 2. 2018 akontacijo odškodnine 3.500,00 EUR, katerega valoriziran znesek na dan odločanja na prvi stopnji 15. 5. 2019 znaša 3.619,00 EUR. 2 Izvedensko mnenje z dne 11. 3. 2019. 3 Pri odmeri odškodnine je potrebno upoštevati subjektivni in objektivni kriterij. Subjektivni kriterij se pri odmeri odškodnine izraža kot individualno vrednotenje konkretnih posledic, ki so že same po sebi z vidika oškodovanca zanj neugodne in imajo korektiv v drugem kriteriju, objektivnem kriteriju, na podlagi katerega se vrednotijo ugotovljene konkretne škodne posledice v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v podobnih primerih iz sodne prakse, upoštevaje pomen prizadete dobrine ter objektivne materialne zmožnosti družbe. Z upoštevanjem subjektivnega in objektivnega kriterija je možno odmeriti oškodovancu pravično denarno odškodnino. 4 Tožniku je po poškodbi ostala približno 8 mm velika prikrajšava koželjnice v podlahtničnem delu, v srednjem delu sklepa pa dobrih 5 mm velika prikrajšava ter je rentgensko vidna neravna sklepna površina končnega dela koželjnice, hkrati je tudi zožena sklepna špranja za zapestnimi kostmi, predvsem na koželjnični strani. Zaradi prikrajšave odlomkov je prizadet končni koželjnično - podlahtnični sklep. Tovrstne anatomske spremembe so izključno posledica poškodbe, ki imajo za posledico delno omejeno gibljivost leve roke v zapestju ter delno zmanjšano mišično moč leve roke, kar vse mu povzroča omejitve tako pri športnih aktivnostih, igranju na bobne, kakor tudi domačih opravilih. 5 II Ips 10/2006 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 30. 3. 2004): odmerjenih 13 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS za poškodbo: zdrobljen zlom desnega zapestja, ki gre delno v sklep na desni koželjnici ter zvin in udarnina levega kolena (za telesne bolečine in neugodnosti 6,19 plač, za strah 0,62 plač, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 6,19 plač). Oškodovanec star 32 let je utrpel nekoliko večje poškodbe kot tožnik, hkrati pa je prejel tudi odškodnino iz naslova strahu. VSRS II Ips 102/2004 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 20. 2. 2003): odmerjenih 9 povprečnih neto mesečnih plač na zaposleno osebo v RS za poškodbo: zlom navikularne kosti (čolnička) levega zapestja in odkrušenje stiloidnega podaljška podlahtnice v zapestju (za telesne bolečine in neugodnosti 3,8 plač ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5,2 plači). Oškodovanec star 19 let. 6 Uradni list RS št. 2/2015 s spremembami, z veljavnostjo od 10. 1. 2015.