Jedro

Postavitev izvedenca gradbene stroke, ki ga je sodišče prve stopnje tudi postavilo, je predlagala tožena stranka, tožeča stranka pa takemu dokaznemu predlogu ni nasprotovala, temveč je sodišču tudi sama predlagala, na katera sporna vprašanja naj odgovori izvedenec. Umik dokaznega predloga s strani tožene stranke in v taki situaciji takojšna zahteva tožeče stranke na postavitev izvedenca, ne pomeni, da je tožeča stranka ta dokaz predlagala prepozno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka IV. in V.) in v odločitvi o pravdnih stroških izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče je deloma ugodilo ugovoru pravdnih strank zoper prepis zvočnega posnetka in ta zapis delno popravilo ter odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 27002/2010 z dne 3. 3. 2010 razveljavi v 1., 3. in 4. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo, zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek za plačilo 350.169,51 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 11.132,39 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo njene trditve, da je tožeča stranka prevzela v izvajanje del tudi postavke pod 01 in 02, saj je tožeča stranka ves čas trdila, da je prevzela izvajanje postavk 03, 04 in 05 brez nakladanja. Nadalje navaja, da je v zvezi z zneskom 459.369,52 EUR sodišče neutemeljeno zavrnilo razširitev tožbe in ne drži trditev sodišča prve stopnje, da gre za drugo materialnopravno podlago. Sodišče ni konkretno obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov in je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je na naroku 31. 5. 2013 uveljavljala kršitev postopka v zvezi s pravočasnostjo predlaganja izvedenca gradbene stroke. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi 6. 4. 2011 v točki 14 navedla, da se strinja s predlogom, da sodišče postavi izvedenca gradbene stroke, vendar ne na način, kot predlaga tožena stranka, temveč je navedla na kakšen način in je sodišče prve stopnje na naroku 30. 5. 2012 sprejelo dokazni sklep, da se dopusti dokaz z izvedencem gradbene stroke ter gre dejansko za samostojen predlog tožeče stranke. Takoj, ko je tožena stranka umaknila dokazni predlog, je tožeča stranka v vlogi 6. 11. 2012 predlagala, da sodišče ponovno postavi izvedenca gradbene stroke. Nadalje tožeča stranka navaja, da sodišče ni upoštevalo Posebnih gradbenih uzanc, čeprav bi jih moralo. Z zavrnitvijo 7. končne situacije je tožena stranka kršila določila 63. in 64. člena PGU, saj je tožena stranka 7. končno situacijo zavrnila ne zaradi neizvedbe del v juniju in juliju 2009, temveč iz razloga količin. Sicer pa bi sodišče lahko že na podlagi pogodb priznalo tožeči stranki 911.011,53 EUR. Sodišče tudi ni obrazložilo zavrnitve dovoljenega razširitvenega dela za znesek 42.524,22 EUR.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi tega, ker je prepozno zahtevala postavitev izvedenca gradbene stroke. Tožeča stranka je zavrnitev tega dokaznega predloga grajala že na glavni obravnavi 31. 5. 2013 (list. št. 377) in uveljavljala kršitev postopka (člen 286.b ZPP). V konkretnem primeru je podana relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je ta kršitev vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Postavitev izvedenca gradbene stroke, ki ga je sodišče prve stopnje tudi postavilo, je predlagala tožena stranka, tožeča stranka pa takemu dokaznemu predlogu ni nasprotovala, temveč je sodišču tudi sama predlagala, na katera sporna vprašanja naj odgovori izvedenec. Umik dokaznega predloga s strani tožene stranke in v taki situaciji takojšna zahteva tožeče stranke na postavitev izvedenca, po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tožeča stranka ta dokaz predlagala prepozno, kot meni sodišče prve stopnje, niti ne gre za informativni dokaz, saj je, kot že omenjeno, med pravdnima strankama sporen obseg in količina prevzetih del s pogodbo in so si pri tem trditve obeh strank nasprotujoče. Sodišče prve stopnje je zagrešilo nadaljnje absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena 14. točka ZPP, saj ni obrazložilo zavrnitve ostalih dokaznih predlogov, niti ni ocenilo izvedenih dokazov, niti ni obrazložilo razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka pod V. točko izreka. O razširitvi tožbe za znesek 459.369,52 EUR sodišče v izreku sploh ni odločilo, temveč samo o razlogih. Če je že sodišče dovolilo razširitev tožbe v zvezi z zneski pod V. točko izreka, ni nobene ovire, da ne bi na enak način odločilo tudi glede navedenega zneska. Prav tako sodišče prve stopnje v razlogih ne pojasni, zakaj pri odločanju kot materialnopravne podlage ni upoštevalo Posebnih gradbenih uzanc.

6. Glede na vse navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V novem odločanju bo moralo sodišče izvesti predlagani dokaz z izvedencem gradbene stroke in oceniti izvedene dokaze ter ponovno odločiti o zadevi in o razširitvi tožbe (člen 354 ZPP).