Jedro

Zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-32083/2018/9 z dne 21. 3. 2019 odpravi v delu, v katerem je bilo zavrnjeno izplačilo plačila za mlade kmete in dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za mlade kmete, ter se v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano končno odločbo razveljavil začasno odločbo št. 33101-32083/2018/5 z dne 13. 1. 2019, ki je bila izdana med postopkom, in tožnici po postavkah plačilne pravice, plačilo za zeleno komponento in plačilo podpore za mleko v gorskih območjih ter ob upoštevanju povračila odobritev v zvezi s finančno disciplino ter znižanj odobril sredstva v skupni višini 8.944,07 evrov. Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijana odločba izdana v postopku odločanja o neposrednih plačilih za leto 2018 in da je organ ugodil tožničinim vlogam iz izreka odločbe.

2. Drugostopenjski organ je odločil, da se zavrne tožničina pritožba zoper molk organa in da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi navaja, da z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o plačilu za mlade kmete. Pojasnjuje, da je tožnica 5. 4. 2018 oddala zbirno vlogo, ki jo je smela spreminjati do 31. maja 2018, ter da je bilo polje pri plačilu za mlade kmete vnaprej zaklenjeno z indikatorjem NE, zaradi česar ga tožnica niti ni mogla popraviti. Dodaja, da je bilo to polje mogoče označiti z DA le, če stranka izpolnjuje pogoje za dodatno plačilo za mladega kmeta, med drugim tudi glede prvega vpisa kmetijskega gospodarstva, v zvezi s čemer je vzpostavljena povezava v Register kmetijskih gospodarstev. Ugotavlja, da tožnica glede na podatke iz tega registra, iz katerega izhaja, da je bila od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013 že vpisana kot nosilka kmetijskega gospodarstva, ne izpolnjuje pogojev za dodatno plačilo za mladega kmeta v smislu določb 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil in točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe (EU) št. 1307/20131. Navaja še, da gre v tej zadevi za drugačno pravno podlago kot v postopku dodelitve podpore po ukrepu mladi prevzemnik, v katerem je organ odločil v zvezi s sodbo Upravnega sodišča I U 1291/2017, zato odločitve v tej zadevi ni mogoče opreti na ugotovitve sodišča. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj v izreku izpodbijane odločbe doda odločitev o plačilu za mlade kmete iz 24. in 25. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil oziroma 50. člena Uredbe EU 1307/2013 ter o plačilnih pravicah iz nacionalne rezerve za mlade kmete po 13. členu Uredbe o shemah neposrednih plačil oziroma 30. členu Uredbe EU 1307/2013, podrejeno pa naj zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje z navodilom, naj ta v izrek doda navedeno odločitev. Zahteva povračilo stroškov postopka. Izpodbija tudi izrek drugostopenjske odločbe, saj ni podala pritožbe zaradi molka organa, temveč pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Navaja, da je v letu 2018 podala zbirno vlogo in da je po roku, določenem za njeno dopolnitev, izvedela za nova dejstva in dokaze, zaradi česar ni imela možnosti za njeno popravilo oziroma dopolnitev. Pojasnjuje dogajanje v zvezi z razpisom za mlade prevzemnike kmetij in se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1291/2017 z dne 3. 7. 2018. Trdi, da gre v obravnavani zadevi za enako napačno razumevanje organa glede prvega nosilstva kmetijskega gospodarstva in da je na to organ opozorila v predlogu za obnovo postopka za zbirni vlogi za leti 2016 in 2017 ter da organ opozoril ni upošteval. 5. S tožbo opozarja na dva zahtevka, in sicer plačilo za mlade kmete in plačilne pravice iz nacionalne rezerve. Navaja, da je Upravno sodišče v sodbi I U 1291/2017 opozorilo na razlikovanje med nosilstvom kmetijskega gospodarstva za svoj račun in nosilstvom, ki ga je opravljala kot pooblaščenka Pašne skupnosti ... v obdobju od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013. Trdi, da je bila glede na tedanjo ureditev prisiljena pristati na to, da jo pašna skupnost določi kot nosilko kmetijskega gospodarstva, ter da je za pašno skupnost zgolj opravljala določena administrativna dela, za kar je bila plačana. Nosilka domačega kmetijskega gospodarstva je postala z vpisom v register 23. 3. 2016 in šele s tem datumom je začela opravljati svojo kmetijsko dejavnost v smislu Uredbe EU 639/20142 in Uredbe EU 1307/2013. Ker je toženka ta vpis štela za ustrezen pri podukrepu 6.1, bi ga morala tudi pri plačilu za mlade kmete po prvem odstavku 49. člena Uredbe EU 639/2014 in 47. točke preambule Uredbe EU 1307/2013. 6. Trdi, da je bil v rubriki „plačilo za mlade kmete“ na njenem obrazcu v aplikaciji že predvpisan NE, zato ni imela možnosti pridobiti dodatnega plačila za mlade kmete, kljub temu, da je pogoje izpolnjevala. Enako je bilo pri rubriki za „Plačilne pravice iz nacionalne rezerve“. Uveljavlja, da je z odločbo št. 33119-229/2016/14 z dne 29. 10. 2018 izvedela za nova dejstva in nove dokaze, ki pa jih zaradi končane subvencijske kampanije v zbirni vlogi za leto 2018 ni mogla uporabiti.

7. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Med drugim navaja, da o dodatnem plačilu za mlade kmete ni bilo odločeno, ker vloga za to plačilo ni bila vložena. Vztraja, da se pravna podlaga in pogoji za dodatno plačilo za mlade kmete razlikujejo od pogojev za dodelitev podpore pri ukrepu mladi prevzemnik.

8. Tožnica v vlogi z dne 23. 9. 2019 vztraja pri navedbah iz tožbe in jih v bistvenem ponavlja.

9. Na naroku za glavno obravnavo sta stranki vztrajali pri svojih navedbah, nekatere navedbe pa sta še dodatno pojasnili.

**Odločanje po sodnici posameznici**

10. Sodišče je 19. 8. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.

**Dokazni sklep**

11. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in vse listine v sodnem spisu, in sicer: odločbo z dne 5. 7. 2019, odločbo z dne 21. 3. 2019, sodbo Upravnega sodišča I U 1291/2017, pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oz. planine za nosilce kmetijskega gospodarstva, izpis iz registra KMG za KMG-MID ..., zapisnik o prigonu živali na pašo z dne 26. 6. 2007, zapisnik za leto 2012, dopis Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj z dne 17. 8. 2016. 12. Dokazni predlog za zaslišanje tožnice je sodišče zavrnilo kot nepotreben iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

**K I. točki izreka**

13. Tožba je utemeljena.

14. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno o tožničini zbirni vlogi za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2018. Tožnica s tožbo uveljavlja, naj se v izreku te odločbe doda odločitev o plačilu za mlade kmete in plačilnih pravicah iz nacionalne rezerve za mlade kmete, ker meni, da je upravičena še do plačil iz tega naslova.

15. Tožnica torej prvostopenjsko odločbo izpodbija zato, ker ji niso bila priznana tudi navedeni plačili. Toženka meni, da vloga zanju sploh ni bila vložena, zaradi česar je z drugostopenjsko odločbo odločila, da v tem delu ni bilo molka organa. Tožnica, ki se s tako formulacijo ne strinja, pa očitno meni, da je bila njena zbirna vloga v spornem delu zavrnjena.

16. Med strankama ni sporno, da je bil elektronski obrazec, preko katerega je bilo na edini način mogoče vložiti zbirno vlogo, v spornem delu vnaprej izpolnjen tako, da je bilo v rubrikah, namenjenih vlogi za priznanje plačila za mlade kmete in plačilne pravice iz nacionalne rezerve za mlade kmete, označena izbira NE, in sicer tako, da je bila zaklenjena, zaradi česar tožnica obrazca v tem delu ni mogla sama popraviti.

17. O obliki vloge ima ZKme-1 posebne določbe. V 30. členu ZKme-1 določa, da vlada lahko s predpisi iz 10. in 12. člena tega zakona določi, da se vloge ali deli vlog, razen vlog za uveljavljanje pravic do pravnih sredstev, vlagajo le v elektronski obliki in podpišejo s kvalificiranim elektronskim podpisom (prvi odstavek). S predpisom ali javnim razpisom se lahko predpiše obrazec za vložitev vloge (drugi odstavek). Vloge, ki niso vložene v skladu s tem členom, se zavržejo (tretji odstavek).

18. Predpis iz prvega odstavka 30. člena ZKme-1, ki ga je treba uporabiti v tem primeru, je Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (v nadaljevanju Uredba). Ta namreč ureja način vlaganja zbirne vloge za neposredna plačila v letu 2018. 19. Drugi odstavek 8. člena Uredbe določa, da je v skladu s poenostavitvijo postopkov iz 11. člena Uredbe 809/2014/EU3 upravičenec ali njegov pooblaščenec zbirno vlogo iz prejšnjega odstavka in spremembe zbirne vloge iz 13. člena te uredbe ali umik zbirne vloge ali posameznih vlog, zahtevkov ali prilog, dokazil in izjav iz 14. člena te uredbe izpolni elektronsko in jo pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev zbirne vloge iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto, na katerem se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za izpolnitev vlog, izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in vloži vlogo v informacijski sistem agencije, ki mu potem izda potrdilo o uspešni vložitvi.

20. V drugem odstavku 9. člena Uredba določa, da agencija pred rokom za vložitev zbirne vloge za upravičence, ki so v letu 2017 oddali zbirne vloge, pripravi in na svoji spletni strani objavi vnaprej pripravljene obrazce, ki med drugim vključujejo stanje podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG) na dan 28. januar 2018. 21. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica, ki je sedaj kot nosilka domačega kmetijskega gospodarstva v RKG vpisana od leta 2016, kot nosilka kmetijskega gospodarstva Pašne skupnosti ... v RKG prvič vpisana že v letu 2007 (in sicer za čas od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013). Med njima tudi ni sporno, da je bil to razlog za to, da je bil obrazec vnaprej izpolnjen tako, da je bilo v rubrikah „plačilo za mlade kmete“ in „dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne sheme“ na vprašanje: „Uveljavljam vlogo za plačilo za MLADE kmete“ oziroma „Uveljavljam vlogo za DODELITEV plačilnih pravic IZ NACIONALNE REZERVE“ vnaprej izpolnjena izbira NE, ki je bila zaklenjena, tako da je tožnica ni mogla sama spremeniti.

22. Po presoji sodišča na opisan način vnaprej izpolnjenega obrazca za vložitev zbirne vloge ni mogoče razumeti drugače kot (vnaprejšnjo) zavrnitev tožničine vloge za uveljavljanje plačila za mlade kmete in plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.

23. Iz prvega odstavka 13. člena Uredbe sicer izhaja, da je bilo po poteku roka za oddajo zbirne vloge iz 10. člena Uredbe mogoče njeno spreminjanje v skladu s 15. členom Uredbe 809/2014/EU, in sicer do 31. 5. 2018. Po prvem odstavku 15. člena Uredbe 809/2014/EU je zbirno vlogo mogoče spreminjati tudi z dodajanjem zahteve za posamezne plačilne pravice. Ta namreč določa, da se po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.

24. Vendar pa se v skladu z že citirano določbo drugega odstavka 8. člena Uredbe sprememba zbirne vloge izpolni in pošlje agenciji v elektronski obliki. Uporaba izraza „izpolni“ po presoji sodišča očitno kaže na to, da se tudi sprememba zbirne vloge lahko izvede le na obrazcu. Obrazec za zbirno vlogo je obrazec iz 9. člena Uredbe, ta pa je bil v tožničinem primeru, kot že rečno, vnaprej nespremenljivo izpolnjen tako, da tožnica vloge za izplačilo plačila za mlade kmete in za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne sheme za mlade kmete ni mogla vložiti na ta način, to je na predpisanem obrazcu. To pomeni, da tožnica vloge tudi v roku iz 13. člena Uredbe ne bi več mogla spremeniti. Ker se po tretjem odstavku 30. člena ZKme-1 vloga, ki ni vložena na predpisan način, zavrže, pa tožnica s spreminjanjem vloge na drugačen način ne bi mogla uspeti.

25. Po povedanem je treba šteti, da je prvostopenjski organ odločil tudi o tožničini vlogi za navedeni pravici, in sicer tako, da ju je zavrnil. Da vnaprej izpolnjena in „zaklenjena“ rubrika pomeni zavrnitev zahtevka, nenazadnje izhaja tudi razlogov drugostopenjske odločbe, kjer toženka pojasnjuje, da je polje mogoče označiti z DA le, če stranka izpolnjuje pogoje za dodatno plačilo za mladega kmeta. Vnaprej zaklenjeno polje z NE, torej temelji na presoji o neutemeljenosti vloge. Tožnica zato pravilno uveljavlja, da je toženka zmotno štela, da vloga ni bila vložena. Sicer pa je tudi drugostopenjski organ, ne glede na navedeno zmotno stališče, v svoji odločbi vsebinsko presojal tožničine navedbe o utemeljenosti njene vloge.

26. Sodišče mora glede na navedeno presoditi tudi, ali je toženka pravilno presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil oziroma 50. člena Uredbe 1307/2013/EU.

27. Toženka ima prav, da se pravna podlaga v obravnavani zadevi razlikuje od pravne podlage v odločbi št. 33119-229/2016/14 z dne 29. 10. 2018, ki je bila izdana v izvrševanju sodbe I U 1291/2017 z dne 3. 7. 2018, saj je tam organ na podlagi drugih predpisov odločil o tožničini vlogi na javnem razpisu za sofinanciranje pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete, v tej zadevi pa je treba, kot že rečeno, uporabiti določbe 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil. 28. Toženka se sklicuje na četrti in peti odstavek 24. člena Uredbe, iz katerih izhaja, da je eden izmed pogojev za mladega kmeta prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva. Po četrtem odstavku se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz točke (a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetije v RKG, ki v skladu s točko (b) prvega pododstavka prvega odstavka 49. člena Uredbe 639/2014/EU nad kmetijo izvaja učinkovit in dolgotrajni nadzor v smislu odločitev, povezanih z upravljanjem, ugodnostmi in finančnimi tveganji. Po petem odstavku se šteje, da nosilec kmetije izvaja učinkovit in dolgotrajni nadzor nad kmetijo iz prejšnjega odstavka, če - je odgovoren za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetiji in sprejema odločitve, povezane z upravljanjem oziroma vodenjem kmetije, - je nosilec kmetije do najmanj 30. maja leta, ki sledi letu, za katero je vložil vlogo za izplačilo plačila za mlade kmete, - ima v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, za kmetijske površine kmetijskega gospodarstva, ki so vpisane v RKG, pravico do uporabe kot lastnik ali zakupnik ali ima za uporabo kmetijskih zemljišč soglasje lastnika zemljišč, če je nosilec pravic, obveznosti in sankcij, ki se nanašajo na sheme neposrednih plačil, in če se sredstva iz naslova neposrednih plačil nakazujejo le na njegov transakcijski račun.4

29. Toženka se sklicuje še na četrti odstavek 14. člena Uredbe, ki določa, da se kot začetek opravljanja kmetijske dejavnosti šteje vpis v RKG, razen če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki kmetije in je eden izmed prejšnjih nosilcev že prejel plačilne pravice iz nacionalne rezerve v skladu s tem členom ter je bil zdajšnji nosilec član te kmetije. V tem primeru se ne šteje, da zdajšnji nosilec začenja opravljati kmetijsko dejavnost. 30. Tretji odstavek 14. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil pa med drugim določa, da se za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost, iz druge alineje prejšnjega odstavka štejejo fizične ali pravne osebe, ki v obdobju petih let pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti niso opravljale nobene kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na lastno odgovornost ali niso imele kontrole pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. 31. Iz navedenega izhaja, da je za presojo prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva oziroma za začetek opravljanja kmetijske dejavnosti bistveno, da je fizična oseba, ki je prvič vpisana v RKG kot nosilec, dejansko tudi tista, ki je (kot navaja toženka) odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetiji in sprejemanje odločitev, ki so povezane s samim upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva.

32. Toženka v drugostopenjski odločbi glede tega izrecno navaja, da ne prereka tožničinih navedb, da je v času, ko je bila vpisana v RKG kot nosilka kmetijskega gospodarstva za Pašno skupnost ..., zgolj prejemala plačila za opravljeno delo v pašni skupnosti ter da je na podlagi pooblastil uporabnikov pašne skupnosti nastopala kot nosilka kmetijskega gospodarstva. Iz dejstva, da je bila pooblaščena za vlaganje zbirne vloge in prejemanje odobrenih sredstev na svoj račun, pa sklepa na to, da je bila tožnica tudi odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetiji in sprejemanje odločitev, ki so povezane s samim upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva.

33. Takšno toženkino sklepanje je po presoji sodišča preuranjeno, saj zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.

34. Res je, da je po 3. točki 3. člena ZKme-1 je nosilec med drugim tudi fizična oseba, ki ima pravico za kmetijsko gospodarstvo vlagati vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike. Da je bila tožnica vpisana kot nosilec niti ni sporno. Ker pa toženka sama navaja, da sprejema tožničine navedbe, da je zgolj po pooblastilu delala za pašno skupnost, bi morala v tej luči presoditi, ali to res pomeni tudi, da je bila tožnica odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in je imela tudi nadzor nad upravljanjem kmetijskega gospodarstva v smislu petega odstavka 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil oziroma v smislu tretjega odstavka 14. člena te uredbe. Poleg tega toženka navaja, da je dejansko stanje v tej zadevi in zadevi dodelitve podpore za mlade prevzemnike identično ter da je sledila sodbi sodišča. V sodbi I U 1291/2017, na katero se je v pritožbi in tožbi sklicevala tudi tožnica, pa je sodišče opozorilo, da je treba pri presoji upoštevati določbe Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev v času spornega obdobja, ki je omogočal, da je bila kot nosilec vpisana oseba, ki ni bila član pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi uporablja.

35. Glede na navedeno toženka ni pravilno uporabila citiranih določb Uredbe, ko je štela, da tožnica ni vložila vloge za sporni plačili, kakor tudi ne določb 24. in 14. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, v posledici tega pa je tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.

36. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo prvostopenjskega organa odpravilo v izpodbijanem delu, to je glede zavrnitve izplačila plačila za mlade kmete iz 25. člena in dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za mlade kmete iz 14. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil. Na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo v odpravljenem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Organ je v ponovljenem postopku skladno s četrtim odstavkom navedenega člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. To pomeni, da bo moral ponovno odl0čiti o tožničini vlogi za izplačilo plačila za mlade kmete in dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za mlade kmete.

**K II. točki izreka**

37. Ker je sodišče tožbi ugodilo in prvostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, predpisanem s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnica pa v postopku ni imela odvetnika, zato se ji na podlagi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 25,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009. 2 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi. 3 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo. 4 Besedilo, kot je veljalo v času izdaje izpodbijane odločbe.