Jedro

Izpodbijan sklep vlade je po svoji naravi posamični akt. Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.

Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico.

Postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant je v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožniki vlagajo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi navajajo, da so jim bile kršene ustavne pravice, in sicer pravica do enakosti pred zakonom (14. člen URS), pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS), pravica do pravnega sredstva (25. člen URS) ter pravica do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS) z dejanjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada), ki je izdala sklep št. 35000-14/2016/3 z dne 15. 9. 2016 (v nadaljevanju izpodbijani sklep). S tem sklepom se je Vlada pod 1. točko izreka seznanila s predlogom najustreznejše variante, proučene v gradivu „Študija variant s predlogom najustreznejše variante za daljnovod 2x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj“, ki jo je pod št. 7440 izdelal L., d.d., iz Ljubljane; pod 2. točko izreka pa potrdila severno varianto A poteka daljnovoda kot najustreznejšo rešitev, ki poteka od obstoječe RTP Kočevje na severnem obrobju Kočevja proti jugovzhodu po pobočju Kočevske Male gore vzdolž ceste med Kočevjem in Koprivnikom. Območje Koprivnika se izogne po južni strani, nato se na območju Bukove gore usmeri proti severovzhodu in severno od Rodin spusti na belokranjski ravnik. Trasa nato poteka mimo Sel pri Otovcu, Lokev in zaselka User in prek gozdnega območja nadaljuje do RTP Črnomelj na Svibniku. Izpodbijan sklep je posamičen akt po svoji naravi.

2. Tožniki trdijo, da jim je bila pravica do enakosti pred zakonom (14. člen URS) kršena s tem, ko jim ni bila dana možnost sodelovanja v postopku obravnavanja variant, obenem pa niso mogli podajati pripomb in svojih predlogov. Vlada je nepravilno vodila postopek, in sicer tako, da niso bili vsi krajani v Beli krajini enako obravnavani s tem, ko so bili na prvo delavnico vabljeni vsi občani z obvestilom v lokalnem časopisu, na drugo delavnico pa so bili občani vabljeni le preko oglasne deske občine, preko elektronske pošte pa so bili vabljeni le predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti. Prebivalci krajevnih skupnosti P. in T., iz kjer so tudi tožniki, niso imeli enake možnosti sodelovanja kot krajani Doblič, katerim je bilo v postopku danih več ugodnosti. Obenem pa so bili neenako obravnavani tudi s tem, ko je tretje tožnik, prejel odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor (sedaj Ministrstvo za okolje in prostor; tudi koordinator v postopku obravnavanega umeščanja prostorske ureditve daljnovoda v prostor), ostali tožniki pa ne.

3. S takšnim načinom vodenja postopka je bilo poseženo tudi v tožnikove pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS). Gradivo, ki je bilo predmet izpodbijanega sklepa, ni bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja in zato tožniki nanj niso mogli podati pripomb. V postopku je bil kršen Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 106/11, v nadaljevanju Pravilnik), natančneje 3. točka drugega odstavka 18. člena, ki izrecno zahteva analizo variant z oceno investicijskih stroškov za vse ureditve in ukrepe, ki jih je potrebno izvesti v okviru posamezne variante, ter obenem oceno koristi variant za celotno ekonomsko dobo investicije. Po vedenju tožnikov nič od tega ni bilo narejeno, ker tega niso nikjer zasledili. Ob vsem tem pa tudi izpodbijani sklep ni obrazložen in ga ni moč preizkusiti, kar pa hkrati predstavlja tudi kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen URS).

4. Tožniki zatrjujejo kršitev pravic iz Aarhuške konvencije, ki zagotavlja pravico javnosti do sodelovanja v postopku sprejemanja okoljsko relevantnih odločitev. Tožniki so koordinatorja opozarjali na kršitve njihovih pravic, na neresnične navedbe o tem, da naj bi bilo lokalno prebivalstvo usklajeno glede daljnovoda, podajali so konkretne pripombe na študijo variant s predlogom najustreznejše variante, vendar na vse to niso dobili nobenega odziva niti odgovora. Izjema je tretje tožnik, ki je prejel odziv koordinatorja št. 35009-3-2011/152/01011350 z dne 16. 6. 2014. Tožnikom tudi niso dostopne konkretne informacije, ki se nanašajo na izpodbijani sklep.

5. Tožniki zatrjujejo tudi kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS), ker je predvidena trasa daljnovoda v neposredni bližini hiš in zemljišč tožnikov, sevanje s strani visoko napetostnega omrežja pa ima škodljiv vpliv na človekovo zdravje in počutje. Pri postavitvi daljnovoda bo poseženo v velike količine gozdov, naravno okolje pa bo uničeno, ob tem pa ne gre prezreti, da gre za poseg v najprivlačnejši predel v Občini Črnomelj. Tožniki niso mogli sodelovati v postopku, zato tudi niso mogli vnaprej računati oziroma predvideti omejitev njihovih lastninskih upravičenj in upravičen do zdravega življenjskega okolja.

6. Tožniki v tožbi v zvezi s sklepom Vlade kot posamičnim aktom izpostavljajo odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-153/04-15 in sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1576/2014-45. V zvezi s tem, da mora biti javnost seznanjena s postopkom priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN) se tožniki sklicujejo na odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-133/13-24 in U-I-134/13-22 z dne 11. 2. 2016 ter sodbo Sodišča EU v zadevi C-416/10 z dne 15. 1. 2013. Glede pravice do zdravega življenjskega okolja pa se tožniki sklicujejo na odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-24/96 z dne 9. 12. 1999 in v zadevi U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000. 7. Tožniki predlagajo, da sodišče opravi narok, na katerem naj opravi zaslišanje tožnikov in predlaganih prič. Sodišču predlagajo, da odpravi izpodbijani sklep, ugotovi, da je bilo z njim poseženo v temeljne človekove pravice ter, da je tožena stranka dolžna v nadaljnjem postopku med možne variante uvrstiti tudi delno pokablitev daljnovoda od gozdnega roba nad dolino do RTP Svibnik in opraviti analizo ocenjenih koristi možnih variant za celotno ekonomsko dobo investicije. Tožniki zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je po pozivu sodišča v skladu z določili 38. člena ZUS-1 predložila predmetne upravne spise ter obenem vložila odgovor na tožbo, v katerem zavrača vse navedbe tožnikov in predlaga, da se tožba zaradi nepristojnosti zavrže, podrejeno pa, da se tožba v vseh treh točkah zahtevka zavrne. Primarno ugovarja pristojnosti Upravnega sodišča RS, ker izpodbijani sklep Vlade RS ni posamičen pravni akt, ki bi imel neposredne učinke na pravice tožnikov in za katerega ne bi obstajala druga možnost sodnega varstva. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 29. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) in ima procesno naravo. Ne gre za končno odločitev o zadevi, ampak gre za vmesni procesni sklep, kateremu sledi še postopek podrobnega prostorskega načrtovanja potrjene variante in sprejem uredbe o DPN. Posledice, ki jih izpodbijani sklep prinaša, so omejene na lastnike zemljišč v okviru območja potrjene variante, in to zgolj na omogočanje dostopa do zemljišč. Lastniki pa tak dostop lahko zaščitijo tudi z drugimi pravnimi sredstvi civilnega prava (npr. tožba zaradi motenja posesti). Upoštevajoč, da tožniki v zadevi ne navajajo, da so hkrati tudi lastniki nepremičnin na območju izpodbijanega sklepa, ampak se sklicujejo na kršitev človekovih pravic, je smiselno, da ima izpodbijani sklep mešano pravno naravo splošnega in posamičnega akta. Če bi tožniki uveljavljali neposredne pravne učinke izpodbijanega sklepa, kot jih opredeljuje 30. člen ZUPUDPP, bi šlo za pristojnost Upravnega sodišča RS. Ker pa uveljavljajo kršitev pravice do sodelovanja splošne javnosti v postopku priprave DPN, je zoper izpodbijani sklep mogoča ustavna pritožba na Ustavno sodišče RS in ne upravni spor pred Upravnim sodiščem RS. Priprava DPN za daljnovod se je pričela na podlagi pobude ministrstva, pristojnega za energijo, z dne 15. 11. 2011 in poteka v skladu z ZUPUDPP, ki javnost v postopek vključuje v fazi pobude in v fazi javne razgrnitve študije variant in okoljskega poročila. Daljnovod pa je v javnem interesu in je pomemben za razvoj celotne regije.

9. Tožena stranka v zvezi z očitki tožnikov, da gradivo, ki je predmet izpodbijanega sklepa, ni bilo predhodno objavljeno ter da jim ni bila dana možnost sodelovanja, navaja, da v skladu s Poslovnikom Vlade RS, naravo izpodbijanega sklepa kot procesnega sklepa v postopku priprave DPN in upoštevajoč posebni postopek priprave DPN, opredeljenem v ZUPUDPP, ni predvideno, da bi se predlog sklepa objavil na spletnih straneh predlagatelja, ker je bila javnost pred tem v skladu z ZUPUDPP vključena v javno razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše variante, ki je potekala od 7. 4. 2014 do 7. 5. 2014. V tem času je imela vsa zainteresirana javnost možnost podati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo v fazi pobude, fazi študije variant in v fazi obravnave osnutka (predvideno tudi z zakonom). Potekali sta tudi dve javni razpravi. Tožena stranka meni, da kolikor je bilo sodelovanje javnosti izpeljano v skladu z zakonom in je bilo omogočeno sodelovanje celotni javnosti pod enakimi pogoji, procesni sklep v tem postopku ne more povzročiti neenakosti pri varovanju pravic. Nadalje tožena stranka glede očitkov neenakega načina vabljenja ter, da je določen del občanov drugim določil potek trase kronološko opisuje potek dogodkov. V zvezi s posvetom z dne 19. 9. 2012 navaja, da je bilo vsem trinajstim krajevnim skupnostim v občini po elektronski pošti poslano vabilo na posvetovanje, krajevni skupnosti Butoraj, ki v tistem času še ni imela elektronskega naslova pa je bilo vabilo poslano po navadni pošti. Vabilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani in oglasni deski Občine Črnomelj, v lokalnem časopisu ter na spletni strani tožene stranke. Poročilo s prvega posvetovanja je bilo dne 4. 10. 2012 poslano po elektronski pošti vsem krajevnim skupnostim, obenem pa tudi v objavo na spletno stran Občine Črnomelj. Pripombe je bilo mogoče podati do 18. 10. 2012. Vabilo na drugi posvet z dne 8. 11. 2012 je bilo poslano na enak način kot vabilo na prvi posvet, pri čemer so bile krajevne skupnosti P., T., Č. in F. s strani Občine Črnomelj na dan predstavitve ponovno opozorjene na posvet. Poročilo drugega posveta je bilo vsem krajevnim skupnostim poslano po elektronski pošti dne 13. 11. 2012, objavljeno je bilo tudi na spletni strani Občine Črnomelj. Pripombe je bilo mogoče podati do 28. 11. 2012, ki pa so jih podali zgolj vaščani S. V nadaljevanju priprave DPN je bila izdelana študija variant, ki je bila javno razgrnjena od 7. 4. do 7. 5. 2014, vabilo na predstavitev študije variant in okoljskega poročila pa je Občina Črnomelj poslala s priporočeno pošto dne 27. 3. 2014 vsem krajevnim skupnostim, ki jih trase zadevajo. Obvestilo je bilo objavljeno tudi na občinski spletni strani in oglasni deski. Poleg tega je bilo obvestilo objavljeno tudi v lokalnem časopisu in na spletni strani koordinatorja. Tožena stranka trdi, da tudi, če je bila tekom prvega posveta s strani javnosti podana možnost za novo varianto, je bila ta kasneje v postopku obravnavana kot ena od variant v študiji variant, zgolj če je zadostila kriterijem vsestranske sprejemljivosti in izvedljivosti. Če bi tožniki ocenili, da študija variant ni bila ustrezno opravljena, so imeli možnost podati svoje pripombe na javno razgrnjeno študijo variant. Neutemeljeni so vsi očitki tožnikov, da je bil postopek izveden v poltajnosti, da niso mogli predvidevati, da bo v njihovo okolje umeščena traja daljnovoda, saj se postopek vseskozi vodi transparentno, načela Aarhuške konvencije so bila ustrezno integrirana v ZUPUDPP, vsem krajanom pa je bila dana možnost udeležbe. O sami (dejanski) udeležbi pa se krajani odločajo po lastni presoji in prioritetah, koordinator ne more vplivati na njihovo udeležbo.

10. Tožena stranka v zvezi z očitki tožnikov, da izpodbijani sklep povzroča škodljive vplive na človekovo zdravje in počutje ter na okolje odgovarja, da Vlada s sklepom potrdi izključno variante, ki so okoljsko ocenjene kot sprejemljive. Kar je bilo potrjeno s strani Sektorja za strateško presojo vplivov, Ministrstva za zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Predlagana severna trasa A poteka tako, da je dovolj (več kot 112 m) oddaljena od stanovanjskih objektov kot tudi od območij naravne in kulturne dediščine, zaradi česar je bilo dano tudi pozitivno mnenje o sprejemljivosti vplivov s strani Ministrstva za kulturo in Zavoda RS za varstvo narave. Okoljsko poročilo je ovrednotilo tudi vpliv elektromagnetnega sevanja, vendar ni pričakovati negativnih vplivov. Poleg vsega tega pa so bile v času priprave predloga najustreznejše variante izdelane tudi optimizacije severne variante A, kar se bo po potrebi prilagajalo tudi v prihodnje. Pri umeščanju posameznih stebrov pa bo posebna pozornost namenjena temu, da bodo ti čim manj vidno izpostavljeni, da ne bodo imeli motečega vpliva na krajino. Obenem pa so trditve o kršenju pravice do zdravega življenjskega okolja pavšalne in nekonkretizirane.

11. Tožena stranka v zvezi z očitki tožnikov, da je bil očitno kršen Pravilnik odgovarja, da so bile vse aktivnosti skladne s predpisi, vsa dokumentacija se je sproti objavljala na spletnih straneh koordinatorja ter na krajevno običajen način. Postopek priprave DPN predvideva, da se lahko vključi vsa zainteresirana javnost, zato sklicatelj nikoli ne preverja od kje so udeleženci. Na sestanku pri Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja z dne 18. 3. 2016 je bilo sklenjeno troje, in sicer, da bo Direktorat za prostor, graditev in stanovanja preučil možnosti za morebitno vključitev kabelskih odsekov v postopek optimizacije variant, da bo investitor preučil gradivo, ki ga je na sestanku podala civilna iniciativa, preučil bo tudi možnosti za potek posameznih odsekov daljnovoda v kabelski izvedbi in pripravil ustrezne izračune, izdelovalec študije variant pa bo preučil prostorsko umestitev kabelskih odsekov daljnovoda in optimizacije obstoječih variant v smislu manjše vidne izpostavljenosti. Krajani so že od začetka podajali zahteve po izvedbi kablovoda, vendar so ponudnik, investitor in koordinator na to odgovorili, da zahteva po kablovodu ni upravičena, saj je daljnovod okoljsko sprejemljiv, ker ne poteka po gosto naseljenem območju in nima večjih vplivov na posamezne sestavine okolja. Pripravljen je bil tudi elaborat št. ELRO-834/15, ki obravnava primerjavo nadzemnih in podzemnih potekov tras, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so variante na tem odseku, vodene kot podzemni vod, ekonomsko in tehnično neupravičene.

12. Tožena stranka v zvezi z očitki, da je bila tožnikom kršena pravica sodelovanja v postopku ter da so bila opozorila in pripombe prebivalcev ob severni trasi A prezrta in so ostali brez odgovorov odgovarja, da je bilo vsem krajanom omogočeno sodelovanje v postopku, kar so zagotovili z vabljenjem oseb na posvete in predstavitev študije variant. Poleg tega so bili posamezni predstavniki krajevnih skupnost in civilna iniciativa tudi vabljeni na sestanek koordinatorja, kjer je civilna iniciativa tudi aktivno sodelovala. Slednjim so bili razlogi za izbor trase tudi večkrat podrobneje pojasnjeni. Koordinator je na vse pripombe, ki so jih pošiljali posamezniki ali B. ter D., sproti odgovarjalo, še posebej pa je odgovorilo vsem, ki so pripombe podali v času javne razgrnitve študije variant. Vse to je tudi razvidno iz upravnega spisa.

13. Tožena stranka v zvezi z zahtevkom tožnikov na odpravo sklepa Vlade navaja, da je priprava delovnega gradiva za Vlado potekala v skladu s Poslovnikom Vlade RS, upoštevajoč naravo tega sklepa kot procesnega akta v postopku priprave DPN, ter upoštevajoč poseben postopek priprave DPN, opredeljenem v ZUPUDPP. V skladu s 29. členom ZUPUDPP Vlada s sklepom potrdi predlog najustreznejše variante, v samem gradivu pa je podana obrazložitev postopka, kar je razvidno tudi iz 9. poglavja tega gradiva, kjer je bila Vlada opozorjena na nestrinjanje prebivalcev Č. s potekom trase in zahtev po kabelski izvedbi daljnovoda od gozdnega roba nad Črnomljem do RTP Črnomelj. Poleg vsega tega gre za procesni sklep, ki zaradi svoje pravne narave ne potrebuje obrazložitve in ni prišlo do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS.

14. Tožniki so v nadaljnjih pripravljalnih vlogah dodatno navajali, da tožena stranka napačno povzema odločbo ustavnega sodišča I-U-153/04, saj je v 18. točki obrazložitve izrecna ugotovitev, da je sklep vlade posamičen akt in ne predpis, kar vse skozi zatrjujejo tožniki. Tožena stranka neresnično trdi, da je javnost podala pozitivno mnenje k predlogu najustreznejše variante, saj so jo potrdili zgolj krajani vasice F., zato, da odmaknejo traso čim dlje od svojih domov. Vsi ostali krajani so bili odločno proti. Zavračajo trditve tožene stranke, da ni prišlo do neenakega obravnavanja, ker je bila severna varianta A predvidena šele na prvem posvetu, obravnavala pa se je na drugem posvetu, kamor pa so bili vabljeni občani zgolj preko občinske oglasne deske, po elektronski pošti pa so bili vabljeni le predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti. Toženi stranki očitajo, da v odgovoru na tožbo ni pojasnila, zakaj so naslovi udeležencev na posvetovanju prikriti, glede na to, da so tožniki izrecno zahtevali, da tožena stranka vse to predloži. Severna trasa A terja bistveno večji poseg gozda kot katerakoli druga varianta, saj je tudi najdaljša od vseh predlaganih. Ravno delni vkop daljnovoda omogoča krajšo traso brez nepotrebnega poseka, vendar ta nepotrebna škoda po prepričanju tožnikov ni ovrednotena v nobeni od variant. Tožniki ne podpirajo pozitivnega mnenja Ministrstva za kulturo in Zavoda RS za varstvo narave ter vztrajajo pri stališču, da daljnovod v nadzemni izvedbi ne sodi v okolje in neposredno bližino številnih entitet kulturne in naravne dediščine. Tožniki toženi stranki še očitajo, da v odgovoru na tožbo ni pojasnila zakaj analiza variant za celotno ekonomsko dobo investicije, vključno z oceno stroškov pokablitve ni bila opravljena, čeprav je bilo to dogovorjeno na skupnem sestanku Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Dodajo, da je tožena stranka v ospredje postavila ekonomski interes. Izpostavljajo, da je Republika Slovenija že prejela opomin Evropske komisije zaradi ne-implementacije evropske Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2011/42/ES) in Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2011/92/EU) s tem, ko ni zagotovila, da bi imela zadevna javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja pri okoljskem odločanju, da bi pristojni organ pri izdaji ali zavrnitvi soglasja za izvedbo zadevno javnost obvestil o svojem stališču glede pripomb in mnenj ter, da ima zadevna javnost pravico do sodne presoje glede vseh bistvenih značilnosti projekta.

15. Tožena stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah dodatno navaja, da sklep Vlade RS nima značaja posamičnega akta tudi zato, ker pri potrditvi variantne rešitve ni mogoče govoriti o konkretnih pravicah in obveznostih. V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS I-U-153/04 navaja, da je šlo za sklep o ugotovitvi skladnosti predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin aktov Občine Ilirska Bistrica z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, ki je po mnenju tožene stranke posamični akt, ker se nanaša na pravno razmerje dveh aktov. Takšno dejansko stanje pa je povsem nekaj drugega, kot je sklep vlade v tem upravnem sporu. Dodatna severna varianta A je bila oblikovana na podlagi zahtev lokalnih skupnosti na prvem posvetu, kjer so bile jasno izražene zahteve po večjem odmiku daljnovoda od stanovanjskih objektov. Priznava, da so bile razlike v načinu vabljenja na prvi in drugi posvet, vendar po njeni oceni to ni vzrok, da prebivalci lokalne skupnosti ne bi bili obveščeni o vseh aktivnostih pri pripravi DPN. Krajevno običajen način je objava v mesečniku Belokranjec, kjer so, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUPUDPP, bili navedeni kraj in čas javne razgrnitve ter spletni naslov, kjer je bila študija variant s predlogom najustreznejše variante predstavljena. Javno naznanilo je vsebovalo tudi podatke o kraju in času javne obravnave in načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti ter rok za njihovo posredovanje. Izpostavlja, da je edina prednost podzemnih vodov na kmetijskih zemljiščih to, da niso vidni v prostoru, ker imajo nekatere lastnosti, ki pomembno vplivajo na okolje in tudi na obratovalne karakteristike različnih vrst elektroenergetskih vodov. Tako podzemni kot nadzemni zmanjšujejo uporabnost zemljišča. Okvare podzemnega voda so redke in največkrat posledica mehanskih poškodb, vendar je odprava napak povezana z daljšimi prekinitvami in zahteva precej večja in daljše motnje v prostoru. Mesta, kjer podzemni kabel preide v nadzemni vod so, zaradi tehničnih značilnosti daljnovodov, še posebej izpostavljena morebitnim negativnimi vplivom zaradi izrazitih napetostnih nihanja ter povečane občutljivosti na atmosferske in električne vplive. Pri stroških vzdrževanja pa ni bistvenih razlik. Navaja še, da bi do odločitve o morebitnem kablovodu za predmetni DPN lahko prišlo le v primeru, če bi pristojno ministrstvo za okolje v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje odločilo, da so ugotovljeni vplivi proučevanih variant bistveni ali uničujoči v vseh optimiziranih oblikah nadzemne izvedbe predmetnega daljnovoda ali z DPN načrtovanih posegov v okolje, in da je kablovod edini možen ukrep, s katerim se omenjene uničujoče vplive lahko prepreči, omili ali odpravi v taki meri, da postanejo vplivi izvedbe DPN sprejemljivi za okolje. Tožena stranka dodatno pojasnjuje, da pri vključevanju javnosti v postopek priprave ni nikakršnih omejitev glede tega, kdo lahko poda pripombo. Skladno z ZUPUDPP posamezniki niso posebej pozvani k podaji pripomb in se vsak posameznik po svoji presoji odloča, ali se bo v določenem lokalnem okolju vključeval v postopke umeščanja v prostor. Stališča do pripomb in predlogov so bila podpisana konec februarja 2016, objavljena na spletnih straneh koordinatorja ter posredovana Občini Črnomelj, da z njimi seznani svoje krajane. V obravnavanem primeru so bili vsi predlogi javnosti strokovno obravnavani, po tem pa smiselno upoštevani ali utemeljeno zavrnjeni, kar se vse vsebinsko odraža v čistopisu študije variant in predloga DPN, ki ju potrdi vlada s sklepom o potrditvi predloga najustreznejše variante in s sprejetjem načrta z uredbo. Nadalje pojasnjuje tudi potek postopka pred Evropsko komisijo, ki je zoper Republiko Slovenijo decembra 2015 odprla EU Pilot (neuradni, poizvedovalni postopek) glede prenosa in izvajanja EU zahtev v zvezi z dostopom javnosti do pravnega varstva v slovenski zakonodaji o prostorskem načrtovanju. Evropska komisija ni bila zadovoljna s pojasnitvami Republike Slovenije iz februarja 2016, zato je sprejela odločitev, da nadaljuje postopek z odprtjem kršitve št. 2016/4140 - uradni opomin zaradi neizpolnitve obveznosti iz 11. člena Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in iz četrtega odstavka 6. člena, b točke prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 11. člena Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Poudarja, da gre šele za začetek predsodnega postopka v katerem še niso bili uvedeni nobenih nadaljnji ukrepi, ki bi vodili do potrditve domnevne kršitve.

K točki I izreka:

16. Tožba ni utemeljena.

17. Tožniki vlagajo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic na podlagi 4. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe upravno sodišče odloča v upravnem sporu (tudi) o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo in zgolj glede varstva tistih ustavnih pravic, ki so v stvarni pristojnosti upravnega sodišča in niso morebiti v pristojnosti kakšnega drugega sodišča. 18. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep vlade po svoji naravi posamični akt. Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS) v 21. členu določa, da Vlada sprejme odločitev v obliki sklepa, kadar ne odloči z drugim aktom. Oblika izpodbijanega sklepa torej kaže na to, da ne gre za predpis. Na to kaže tudi dejstvo, da je sklep podpisal generalni sekretar vlade in ne njen predsednik. Poslovnik Vlade RS v 51. in 52. členu določa pravila za podpisovanje vladnih odločitev. Sklepe, ki se ne objavljajo v Uradnem listu - torej tudi sklepe in akte, ki nimajo narave predpisa - podpisuje generalni sekretar vlade. To, da gre za posamičen akt potrjuje tudi to, da je bil izpodbijani sklep sprejet na podlagi 29. člena ZUPUDPP (153. člen URS). Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine Kočevje in Črnomelj s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.

19. Sodno varstvo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ima v upravnem sporu subsidiarno naravo, oziroma gre za tako imenovano rezervno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem lahko stranke izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, ali uveljavljajo sodno varstvo v primeru, če je bil poseg v človekove pravice storjen s posamičnim dejanjem. To pomeni, da upravno sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost posamičnih aktov in dejanj le, če je izpolnjen pogoj, da posamezniku ni na voljo drugo učinkovito sodno varstvo pred sodišči splošne pristojnosti ali pred drugimi specializiranimi sodišči. Povedano še drugače navedeno pomeni, da upravni spor po tej določbi ni dopusten, kadar lahko oseba doseže varstvo svojih pravic v drugem sodnem postopku.

20. Subsidiarna narava upravnega spora v konkretnem primeru sodišču torej narekuje, da mora odgovoriti na vprašanje, ali je tožnikom zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo. Po presoji sodišča tožnikom tega upravnega spora ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo zoper izpodbijani sklep vlade v zvezi s kršitvami več ustavnih pravic, in sicer pravice do enakosti pred zakonom (14. člen URS), pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS), pravice do pravnega sredstva (25. člen URS) in pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS), ker ZUPUDPP ne določa možnosti izpodbijanja tega akta, niti take možnosti ne vsebuje kakšen drug predpis s področja graditve objektov in posega v prostor. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da so izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje v obravnavani zadevi na podlagi 4. člena ZUS-1. 21. Tožniki s tožbenim zahtevkom pod točko I zahtevajo, naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka posegla v več ustavnih pravic. Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico. Možno je namreč tudi to, da nekdo poseže v katero izmed ustavnih pravic, vendar pa, če se ugotovi, da je tisti, ki je v to pravico posegel, ravnal skladno s predpisi, torej ne protipravno, potem ni mogoče govoriti o kršitvi neke pravice in torej ne o nedovoljenem posegu v ustavno pravico. V takem primeru gre za pravno dopusten poseg. Iz navedenega razloga je sodišče najprej ugotavljalo, ali je tožena stranka pri svojem ravnanju v zvezi s potrditvijo najustreznejše rešitve severne variante A poteka daljnovoda storila karkoli takega, kar bi bilo nezakonito. Če bi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka kršila določen predpis, potem bi v nadaljevanju začelo ugotavljati, ali je bilo s to kršitvijo tudi poseženo v katero izmed ustavnih pravic. Če pa kršitve sploh ni bilo, potem to pomeni, da tudi ni moglo biti nedovoljenega posega v katerokoli ustavno pravico.

22. Po preučitvi navedb strank in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da tožena stranka s sprejemom izpodbijanega sklepa o potrditvi najustreznejše rešitve severne variante A poteka daljnovoda RTP Kočevje - RTP Črnomelj ni storila nič, kar bi bilo v nasprotju z določbami ZUPUDPP.

23. ZUPUDPP ureja več faz v postopku umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, pri čemer sta za obravnavani upravni spor pomembni dve fazi, in sicer faza priprave načrta ter faza načrtovanja variant, ki se zaključi s sklepom vlade o potrditvi najustreznejše variante ali rešitve, ki se pošlje koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora (prvi odstavek 29. člena ZUPUDPP). Pobuda o pripravi načrta je usklajena s strani pobudnika in koordinatorja, slednji pobudo pošlje vsem državnim nosilcem, da podajo smernice ter ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da odloči o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje. Pobuda se pošlje tudi občinam, na območje katerih se nanaša pobuda, in jo hkrati objavi na svojih spletnih straneh (prvi odstavek 18. člena ZUPUDPP). Javnost ima v tej fazi postopka možnost, da v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo da predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirata tudi posvet (šesti odstavek 19. člena ZUPUDPPP).

24. V obravnavanem primeru je investitor E. d.d., izdelovalec L. d.d., pobudnik Ministrstvo za gospodarstvo, koordinator pa je Ministrstvo za okolje in prostor (prej Ministrstvo za infrastrukturo in prostor). Koordinator je dne 30. 1. 2012 z javnim naznanilom obvestil javnost o objavi pobude za pripravo DPN za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj, kar je bilo od 31. 1. 2012 do 5. 3. 2012 objavljeno na spletni strani koordinatorja, javnost pa je imela možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletni strani na pobudo dati predloge, usmeritve, mnenja in pobude. Le-te je javnost lahko do 5. 3. 2012 poslala na naslov koordinatorja. O objavi pobude sta bili obveščeni tudi občini. Javnost v tem času ni podala nobenih predlogov, usmeritev, mnenj ali pobud.

25. Dne 19. 9. 2012 in 20. 9. 2012 je bil organiziran prvi posvet oziroma delavnica občanov občine Črnomelj in Kočevja, kjer bila med drugim predstavljena tudi sporna severna varianta A poteka daljnovoda. Vabilo na ta posvet je bilo poslano vsem trinajstim krajevnim skupnostim v občini po elektronski pošti, krajevni skupnosti B. ki v tistem času še ni imela elektronskega naslova pa je bilo vabilo poslano po navadni pošti. Vabilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani in oglasni deski Občine Črnomelj, v lokalnem časopisu Belokranjec, ki izhaja na točno določen dan, kar se je časovno ujemalo z organiziranim prvim posvetom, ter na spletni strani koordinatorja. Novo predstavljena varianta je bila poslana vsem državnim nosilcem urejanja prostora v podajo dopolnilnih smernic. Sledil je drugi posvet dne 8. 11. 2012 na katerem so obravnavali novo traso - sporno severno varianto A poteka daljnovoda - podan pa je bil tudi predlog za dodatni premik trase. Vabilo na ta posvet je bilo poslano vsem trinajstim krajevnim skupnostim v občini po elektronski pošti, krajevni skupnosti B., ki v tistem času še ni imela elektronskega naslova, pa je bilo vabilo poslano po navadni pošti. Vabilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani in oglasni deski Občine Črnomelj ter na spletni strani koordinatorja. Krajevne skupnosti P., T., Č. in F. so bile s strani Občine Črnomelj na dan predstavitve ponovno opozorjene na posvet. Vabilo ni bilo objavljeno v časopisu Belokranjec, ker se izdaja časopisa ni časovno ujemala z organiziranim drugim posvetom. ZUPUDPP v 19. členu, ki ureja sodelovanje javnosti in organizacijo posvetov kot obveščevalni kanal določa zgolj spletno stran koordinatorja, zato sta koordinator in pobudnik s tem, ko sta občane vabila na posvet tudi preko elektronske pošte in spletne strani občine storila več, kot je to od njiju zahteval zakonodajalec, kar pa pomeni, da nista ravnala nezakonito.

26. 20. člen ZUPUDPP nalaga koordinatorju, pobudniku, investitorju in izdelovalcu, da skupaj v roku 30 dni analizirajo podane smernice, podatke, strokovne podlage in predloge javnosti. Namen je ugotoviti, katere podatke in strokovne podlage je še treba pridobiti in kakšen je obseg s tem povezanih nalog. S tem se preveri tudi, ali v območju predlaganih prostorskih ureditev obstajajo nasprotujoči si javni interesi. Na podlagi analize se pripravi osnutek sklepa o pripravi načrta. Vaščani S. so dne 28. 11. 2012, v postavljenem roku za podajo pripomb na posvet z dne 8. 11. 2012 podali pripombe, do katerih so se pobudnik, investitor, koordinator in izdelovalec opredelili v Stališčih do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve študije variant in okoljskega poročila, februar 2016 (v nadaljevanju Stališča), objavljenih dne 9. 3. 2016 na spletni strani koordinatorja. Stališča so bila posredovana tudi občinam s pozivom, da jih objavijo na svojih spletnih straneh in o njih obvestijo javnost. To predvidevata 25. in 26. člen ZUPUDPP, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.

27. Prostorske ureditve, ki so predmet načrta, se ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti praviloma načrtujejo v variantah, ti pa se nato ovrednotijo in primerjajo v študiji variant. Študija variant poda obrazložen predlog najustreznejše variante s predlogom območja. Če je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se izdela tudi okoljsko poročilo, v študiji variant pa se obravnavajo zgolj z okoljskim poročilom pozitivno ocenjene variante (24. člen ZUPUDPP). Koordinator in pobudnik morata omogočiti seznanitev javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo, skupaj z okoljskim poročilom, če je treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Koordinator obvesti javnost z javnim naznanilom na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. V času seznanitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge. Koordinator in pobudnik pa v roku 60 dni zavzameta stališče do pripomb in predlogov, kar vse koordinator objavi na svojih spletnih straneh in pošlje občinam. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata (25. člen ZUPUDPP). V času seznanitev lahko občine podajo mnenje o upoštevanju smernic, vendar koordinatorju ni potrebno upoštevati tistih mnenj ali pogojev za podrobnejše načrtovanje, ki so izdani po izteku roka, ne glede na to pa se upoštevajo vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi. Pripombe in predloge občin preučijo koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec. Koordinator in pobudnik v okviru stališč javnosti zavzameta stališče tudi do pripomb in predlogov občin (26. člen ZUPUDPP).

28. Na podlagi prejetih smernic, predlogov in pripomb s strani državnih nosilcev urejanja prostora, občin in javnosti je bila izdelana študija variant s predlogom najustreznejše variante za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj, o kateri je koordinator javnost obvestil z javnim naznanilom tako, da je bilo javno naznanilo s pripadajočimi dokumenti dne 26. 3. 2014 in dne 27. 3. 2014 objavljeno na spletni strani koordinatorja, dne 21. 3. 2014 v časopisu Kočevski utrip (za območje Občine Kočevje) in dne 31. 3. 2014 v časopisu Belokranjec. Koordinator je dne 21. 3. 2014 po elektronski pošti javno naznanilo s pripadajočimi dokumenti posredoval tudi obema občinama s pozivom, da se objavi na spletni strani občine ter na drug krajevno običajen način (npr. objava na oglasnih deskah). Javna razgrnitev je potekala od 7. 4. 2014 do 7. 5. 2014 pri koordinatorju in na njegovi spletni strani ter v prostorih Občine Kočevje in Črnomelj. V vsaki izmed občin sta bili tudi javni obravnavi, in sicer v Občini Kočevje dne 14. 4. 2014 in v Občini Črnomelj dne 16. 4. 2014. V času javne razgrnitve (do 7. 5. 2014) je imela javnost možnost dajati pripombe in predloge. V tem času je bilo podanih več pripomb, predlogov in mnenj, pri čemer so tožniki pisno podajali pripombe večinoma „skupno“ organizirani kot zainteresirana skupina, in sicer kot A., B. ali tudi posamezno (npr. drugi tožnik). Ustne pripombe pa so bile podane na javnih obravnavah dne 14. 4. 2014 in 16. 4. 2014. Do vseh pisnih in ustnih pripomb, predlogov in mnenj so se pobudnik, investitor, koordinator in izdelovalec opredelili v Stališčih, kar je bilo objavljeno dne 9. 3. 2016 na spletni strani koordinatorja. Stališča so bila posredovana tudi občinam s pozivom, da jih objavijo na svojih spletnih straneh in o njih obvestijo javnost. Res je, da so bila Stališča pripravljena šele v februarju 2016 in objavljena v marcu 2016, kar pa ne pomeni, da so akterji v postopku priprave DPN ravnali nezakonito, saj so spoštovali pravico javnosti do sodelovanja in izjave s tem, ko so se do vseh pripomb, predlogov in mnenj argumentirano opredelili (še pred sprožitvijo predmetnega upravnega spora). Ne glede na objavljena Stališča je koordinator dne 5. 6. 2014 izrecno odgovoril tudi na dopis B. z dne 31. 5. 2014 in dne 16. 6. 2014 na dopis tretjega tožnika, saj so bili ti predlogi, mnenja in pripombe podani po javni razgrnitvi, v času katere je imela javnost možnost dajati pripombe in predloge.

29. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo odločbo št. 35409-28/2012-10 z dne 27. 3. 2012, s katero je odločilo, da je v postopku priprave DPN za daljnovod 2 x 110V RTP Kočevje - RTP Črnomelj treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, katerega sestavni del je tudi presoja sprejemljivosti na posebna varstvena območja Kočevsko-Kolpa (SI5000013), Kočevsko (SI3000263) in Dobličica (SI300048) ter zavarovano območje Željnske jame. Okoljsko poročilo v okviru celovite presoje vplivov na okolje za objekt DV 2 x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj sta izdelala Inštitut O. in Inštitut P., ki je bilo objavljeno z javnim naznanilom skupaj s študijo variant s predlogom najustreznejše variante za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj dne 26. 3. 2014 in dne 27. 3. 2014 objavljeno na spletni strani koordinatorja, dne 21. 3. 2014 v časopisu Kočevski utrip (za območje Občine Kočevje) in dne 31. 3. 2014 v časopisu Belokranjec. Koordinator je dne 21. 3. 2014 po elektronski pošti posredoval javno naznanilo s pripadajočimi dokumenti tudi obema občinama s pozivom, da se objavi na spletni strani občine ter na drug krajevno običajen način (npr. objava na oglasnih deskah). Na podlagi navedenega izhaja, da se je zadevna javnost imela možnost seznaniti tudi z Okoljskim poročilom, akterji v postopku priprave DPN pa so ravnali skladno s predpisi. Koordinator je izdal odločbo št. 35409-28/2012-67 z dne 19. 8. 2016, s katero je odločil, da so vplivi izvedbe DPN (študije variant) za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj na okolje sprejemljivi, pod pogojem, da se izvedejo ukrepi za preprečitev, omilitev in čim popolnejšo odpravo posledic bistvenih vplivov na varovana območja narave, naravne vrednote, živalstvo in rastlinstvo, krajino in kulturno dediščino (omilitveni ukrepi). Gre za strokovno mnenje v katerega sodišče ne dvomi.

30. Ne držijo navedbe tožnikov, da je bil v postopku priprave DPN kršen Pravilnik natančneje 3. točka drugega odstavka 18. člena, ki izrecno zahteva analizo variant z oceno investicijskih stroškov za vse ureditve in ukrepe. Pravilnik v 18. členu ureja ekonomski vidik študije variant z najustreznejši predlogom variante. Ta v obravnavanem primeru vsebuje vrednotenje posegov, in sicer vrednotenje variant po vseh vidikih, pripravljeno v obliki povzetkov, vrednotenje po posameznih vidikih ali kot poglavja z obravnavanimi vidiki; sintezno vrednotenje in grafični prikaz (str. 26 do str. 131). Študija variant z najustreznejšim predlogom variante je bila javno razgrnjena, zato so se tožniki imeli možnost seznaniti med drugim tudi z vrednotenjem celotnega projekta, ki zajema poleg drugih vidikov tudi ekonomski vidik. Slednji vsebuje tudi investicijsko vrednost po stalnih cenah in tekočih cenah za vsako posamezno varianto posebej (gradbeni in elektro material ter dela, projekti, vodenje investicije, služnosti, omilitveni ukrepi), izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov (stroški obratovanja, koristi obratovanja, izračun denarnih tokov, analizo tveganja in analizo občutljivosti).

31. Sodišče je preizkusilo tožnikove navedbe, da Republika Slovenija ni implementirala določb Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Sodišče ugotavlja, da obe direktivi med drugim urejata tudi sodelovanje javnosti v postopkih odločanja o okoljskih zadevah, pri čemer je na vsaki posamezni državi članici EU, da v svoji nacionalni zakonodaji podrobneje uredi to pravico javnosti. Pravico sodelovanja javnosti v postopkih umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ureja ZUPUDPP, ki je po presoji sodišča skladen s pravom Evropske unije.

32. Iz vsega navedenega torej izhaja, da je postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.

33. Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni na nedopusten način posegla v ustavne pravice tožnikov, zato tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišče zavrnilo. Kljub predlogu tožnikov, da se opravi glavna obravnava in se jih zasliši, je sodišče odločilo na seji senata, brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), ker na podlagi dejstev in dokazov, ki so jih tožniki navedli v tožbi, dejanskega stanja stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, pomembnimi za odločitev. Tudi po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, „kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04 z dne 16. 12. 2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi“.(1) Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev.(2) Tožniki s svojimi navedbami tega niso izkazali, zato je sodišče odločilo na seji sodnega senata, brez oprave glavne obravnave.

K točki II izreka:

34. Odločitev o zahtevi za povrnitev stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

opomba (1) : Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10. opomba (2) : Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012.