Jedro

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo izven naroka za glavno obravnavo in o zadevi meritorno odločilo. Skladno s 24. členom ZDSS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. Sodišče lahko stranko opozori na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče, odpoved pa mora biti pisna. Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo na možnost, da lahko podata pisno odpoved glavni obravnavi. Iz listin v spisu pa ne izhaja, da sta stranki to možnost izrabili. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pisne privolitve strank za odločitev brez naroka za glavno obravnavo, je izpodbijana sodba izdana v nasprotju s to zakonsko določbo. S tem pa je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino za neizrabljen letni dopust in sicer: - za leto 2005 11 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2004 - 1.292,61 EUR - za leto 2006 22 dni neizrabljenega dopusta za leto 2005 - 2.585,13 EUR - za leto 2007 11 dni neizrabljenega dopusta za leto 2006 - 1.321,76 EUR - za leto 2008 3 dni neizrabljenega dopusta za leto 2007 - 397,46 EUR v skupnem znesku 5.596,96 EUR bruto ter obračunati in plačati ustrezni davek.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik. Navaja, da sodišče prve stopnje po zadnji preložitvi naroka za glavno obravnavo sploh ni razpisalo novega naroka v zadevi in tako ni imel možnosti zagovarjati svojega tožbenega zahtevka. S potekom stečajnega postopka ni bil seznanjen, saj ni imel možnosti vpogleda v spletne strani AJPES-a, stečajni upravitelj pa ga s postopkom ni seznanil. Navaja, da je bil v času stečajnega postopka vse od 16. 3. 2009 do 28. 2. 2013 v bolniškem staležu in nezmožen za sodelovanje v postopkih pred sodišči in drugimi organi, poleg tega pa se je ves čas boril za preživetje. Dejstvo, da sodišče prve stopnje svojo sodbo temelji zgolj na domnevni preverbi strani AJPES-a, je zagotovo protiustavno. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi in tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo izven naroka za glavno obravnavo in o zadevi meritorno odločilo. Skladno s 24. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. Sodišče lahko stranko opozori na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče, odpoved pa mora biti pisna. Iz listin v spisu (l. št. 42 in 43) je razvidno, da je sodišče prve stopnje stranki opozorilo na možnost, da lahko podata pisno odpoved glavni obravnavi. Iz listin v spisu ne izhaja, da sta stranki to možnost izrabili. Ker torej sodišče prve stopnje ni imelo pisne privolitve strank za odločitev brez naroka za glavno obravnavo, je izpodbijana sodba izdana v nasprotju s to zakonsko določbo.

6. Glede na navedeno je utemeljena pritožbena navedba, da je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje skladno z določbo 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti.

7. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje od strank pridobiti pisno odpoved glavni obravnavi ali pa razpisati narok za glavno obravnavo in o zadevi odločiti na naroku, če seveda tožnik tožbe ne bo umaknil in si s tem zmanjšal stroške.

8. Izrek o pritožbenih stroških postopka je odpadel, saj jih tožnik ni priglasil.