Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi po začetku zemljiškoknjižega postopka izdani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe ne more vplivati na izid postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

II. Sicer se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je bil zemljiškoknjižni postopek začet dne 10. 1. 2020, ko je predlagatelj na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1911/2016 z dne 28. 10. 2019 vložil predlog za vknjižbo stvarne služnosti in sicer v vrstnem redu zaznambe spora ID zaznambe 18271271, z učinkom od 14. 9. 2016. 2. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je predlagani vpis dovolil s sklepom Dn 5172/2020 z dne 28. 2. 2022. 3. Zoper odločitev je 9. 3. 2022 ugovarjala A. A. ([...]), ki je hkrati v tem zemljiškoknjižnem postopku priglasila udeležbo. Vpisu se je protivila z navedbami, da ji sodba z dne 28. 10. 2019 kot stranskemu intervenientu na strani tožene stranke v pravdi ni bila vročena in da zato ni mogla postati pravnomočna. Ob tem je izpostavila, da je že pred izdajo sodbe s prvo toženko sklenila sodno poravnavo, v kateri je ugotovljena lastninska pravica A. A. na uvodoma navedenih nepremičninah in na podlagi katere bo sprožila postopke za vknjižbo te pravice, ki bi bila glede na izpodbijani sklep obremenjena s služnostjo.

4. Naknadno je po izteku ugovornega roka v vlogi z dne 5. 9. 2022 navedla, da je bilo sporno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljeno in v dokaz predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1911/2016 z dne 20. 6. 2022. 5. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica udeležbo A. A. dovolila (1. točka izreka) in njenemu ugovoru ugodila tako, da je odločila, da se predlagani vpis služnosti ne dovoli (2. točka izreka). Pri slednjem se je oprla na dejstvo, da je bil v postopku IV P 1911/2016 dne 20. 6. 2022 izdan sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 28. 10. 2019. To po oceni sodnice pomeni, da ni več podlage za predlagani vpis.

6. Predlagatelj v pritožbi izpostavlja, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Ugovori, ki jih postavlja A. A., niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v zemljiškoknjižnem postopku. Tako zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati o vprašanju formalne pravnomočnosti in o obsegu subjektivne pravnomočnosti sodbe IV P 1911/2016 z dne 28. 9. 2019. Toženki v pravdi nista vložili pritožbe, zato je sodišče izdalo potrdilo o pravnomočnosti. Sodišče je to spregledalo in se neutemeljeno spustilo v obravnavanje vprašanja pravnomočnosti. Sicer pa stranski intervenient ne more vložiti dopustne pritožbe zoper sodbo, četudi mu sodba ni bila vročena, če v pritožbenem roku sama stranka, za katero je interveniral, ni vložila pritožbe. Predlagatelj opozarja tudi na pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo in za vodenje zemljiškoknjižnega postopka, vse to izhaja iz teorije pravnomočnosti. Pritožbeni položaj stanskega intervenienta A. A., ki sedaj vodi zemljiškoknjižni postopek, je pogojen s položajem stranke, v katere korist je interveniral na prvi stopnji. Je namreč zgolj pomočnik stranke. Zaradi tega sta procesna legitimacija in pritožbeni interes omejena z vložitvijo pritožbe te stranke. A. A. je intervenirala v korist B. d.d. - v stečaju (prva toženka). Ta pritožbe dokazano ni vložila. Zato stranski intervenient nima pravice do pritožbe (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, opomba 1200 na strani 350, VSL odločbi II Cp 2407/2019 in I Cpg 408/2019). Drugače rečeno, sodba je postala tudi za A. A. formalno in materialno pravnomočna. Zaradi tega tudi v zemljiškoknjižnem postopku nima pravnega interesa za predlog. Naslovno sodišče je neutemeljeno nudilo pravno varstvo stranskemu intervenientu, katerega pravni interes z vpisom ni prizadet. 7. Pritožba je bila vročena v odgovor ostalim udeležencem postopka, ki pa na pritožbo niso odgovorili.

8. Pritožba zoper sklep o ugovoru je utemeljena.

9. Kot je predlagatelj pravilno navajal že v odgovoru na ugovor A. A., je v tej zadevi za presojo o utemeljenosti zemljiškoknjižnega predloga ključnega pomena to, da je bila zemljiškoknjižna listina - sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1911/2016 z dne 28. 9. 2019 - na dan začetka tega zemljiškoknjižnega postopka opremljena s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 31. 12. 2019. Iz te sodbe, na podlagi katere je bila predlagana sporna vknjižba služnosti, je razvidno, da v njej kot intervenient na strani prve toženke (C. d.d. - v stečaju) v pravdi nastopala A. A.. Po izteku ugovornega roka izdanemu sklepu o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 20. 6. 2022 je sodišče neutemeljeno dalo pomen, ki ga v zemljiškoknjižnem postopku ne more imeti. Zemljiškoknjižno sodišče mora namreč izhajajoč iz načela formalnosti ugotoviti le, ali je v času vložitve predloga predložena listina ena od listin, ki predstavlja podlago za vpis (124. člen ZZK-1 v zvezi s 40. in 149. členom ZZK-1). Tak status zemljiškoknjižnemu predlogu priložena sodba o ugotovitvi služnosti, opremljena s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, nedvomno ima. Sodišče je zato ravnalo prav, ko je vpis na njeni podlagi dovolilo. Dejstvo je, da se ni pristojno ukvarjati z vprašanji, ali je bila sodba, ki predstavlja podlago za vpis, pravilno vročena in ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti na njej (ne)pravilno izdano. Tozadevne navedbe so brezpredmetne. Glede na ustroj zemljiške knjige in relevantna pravila tudi kasneje izdani sklep z dne 20. 6. 2022 (ki je bil glede na spisovne podatke predložen brez potrdila o pravnomočnosti) ne more vplivati na izid postopka.

10. Drugačno naziranje sodišča prve stopnje je materialno pravno napačno in posledično napačna tudi odločitev, da se zaradi odsotnosti podlage za vpis slednji ne dovoli. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis dovoli. Dodaja, da pritožba ne vsebuje tehtnih argumentov zoper odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, zato je v tem delu neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo. Odločitev je oprta na 4. in 2. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1.