Jedro

Izrečena denarna kazen je tudi po višini povsem primerna, z njo pa se zasleduje odvračalni učinek.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca z dne 20. 2. 2026 zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 310/2025 z dne 11. 2. 2026 zavrnilo. S sklepom z dne 11. 2. 2026 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Mariboru (I. točka izreka), v II. točki izreka je naložilo način izvršitve denarne kazni in v III. točki izreka v primeru ponovne kršitve sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru V N 310/2025 z dne 6. 5. 2025 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 794/2025 z dne 30. 9. 2025 nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 1.500,00 EUR.

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je sklep neutemeljen in nezakonit, saj do stika med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ni prišlo. Policijska postaja X je z dopisom z dne 12. 11. 2026 sodišče obvestila, da naj bi nasprotni udeleženec dne 30. 12. 2025 ob 11:45 ure skupaj z mladoletnimi otroci, ki jih je imel takrat v varstvu, prišel v trgovino v Y, kjer naj bi bila predlagateljica takrat v službi. Do stika med njim in predlagateljico ni prišlo niti v trgovini ni spraševal po predlagateljici njenih sodelavk niti ni vedel, da je takrat v službi. Predlagateljice prav tako ni kontaktiral preko družbenega omrežja TikTok. Ker z njo ni poskušal namerno vzpostaviti srečanja, do srečanja pa tudi ni prišlo, meni, da je izrek kazni neupravičen, sicer pa bo s plačilom denarne kazni v višini 1.000,00 EUR ogroženo njegovo preživljanje, saj prejema minimalno plačo, prav tako pa mora za ml. otroke plačevati preživnino v višini 450,00 EUR.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4.Nasprotni udeleženec je zatem vložil še vlogo odgovor na ugovor, v kateri odgovarja na vlogo predlagateljice in prilaga dokazila o dejstvu, da mu je bilo vdrto v njegov profil na družbenem omrežju TikTok.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom ZPND.

7.Materialnopravno podlago za izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi približevanja in navezovanja stikov predstavlja določba 22.č člena ZPND, v skladu s katero sodišče v sklepu, s katerim izreče ukrep po ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča; denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo, o izvršbi glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. Zakon, ki ureja izvršbo, je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Le-ta v 226. členu določa, da lahko sodišče za izpolnitev obveznosti, ki jo more izpolniti le dolžnik, fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000 eurov (tretji odstavek navedenega člena). Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni; hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena (peti odstavek 226. člena ZIZ). Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera (šesti odstavek 226. člena ZIZ). Določbe 226. člena ZIZ se uporabijo tudi tedaj, kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj opustiti (227. člen ZIZ)¹.

8.Pregled zadeve pokaže, da je nasprotnemu udeležencu s sklepom V N 310/2025 z dne 6. 5. 2025 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 794/2025 z dne 30. 9. 2025 bil izrečen ukrep po ZPND - prepoved približevanja predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 m ter vzpostavljanje kakršnihkoli srečanj z njo. Za primer kršitve ukrepa je bila nasprotnemu udeležencu izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. Policijska postaja X je sodišče prve stopnje 21. 1. 2026 obvestila o kršitvi ukrepa sodne prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici, zato je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu odredilo izvršitev izrečene denarne kazni v višini 1.000,00 EUR in izreklo novo denarno kazen za primer ponovne kršitve.

9.Zoper slednje je nasprotni udeleženec podal ugovor, v katerem priznava, da je bil 30. 12. 2025 v trgovini, kjer dela predlagateljica, vendar navaja, da je ni srečal, niti ni želel z njo vzpostaviti stika, ampak je šel v trgovino zgolj po živila. Pri slednjem vztraja tudi sedaj v pritožbi, kjer poudarja, da s predlagateljico ni imel namena vzpostaviti srečanja.

10.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 6. točke obrazložitve, da je v konkretnem primeru nedvomno izkazana kršitev sklepa, s katerim je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano vzpostavljanje oziroma približevanje predlagateljici na razdaljo, manjšo od 200 m. Nasprotni udeleženec slednjega niti ne zanika. Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo nasprotnemu udeležencu, da je prav v to trgovino v Y, kjer je zaposlena predlagateljica moral dne 30. 12. 2025 po živila. Sam namreč živi v Z, okrog pa je veliko drugih trgovin, zato mu ni slediti, da v trgovino, kjer je zaposlena predlagateljica, ni stopil prav z namenom kršiti izrečeno mu prepoved.

11.Glede na obrazloženo, ker je že iz tega razloga podana kršitev izrečenega ukrepa je sodišče prve stopnje pravilno naložilo nasprotnemu udeležencu plačilo denarne kazni in za primer ponovne kršitve izreklo višjo denarno kazen, se sodišče druge stopnje z drugimi kršitvami, ki jih nasprotni udeleženec zanika, to je pošiljanje vsebin na omrežje TikTok, ni ukvarjalo.

12.Izrečena denarna kazen je tudi po višini povsem primerna, z njo pa se zasleduje odvračalni učinek. Sodišče prve stopnje je tudi primerno upoštevalo pomen dejanja². Zatrjevanje pritožnika, da bo s tem ogroženo njegovo preživljanje, saj mora plačevati še preživnino za otroka, se tako izkaže za neutemeljeno oziroma brezpredmetno, saj v kolikor se bo nasprotni udeleženec vzdržal kršitev oziroma ne bo kršil izrečene mu prepovedi približevanja predlagateljici, tovrstna denarna kazen ne bo ponovno izvršena, slednja pa ima odvračalni učinek, ki ga nižji znesek ne bi imel.

13.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pravno odločilnih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14.O pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje odločilo v skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND po prostem preudarku.

15.Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla, navedbe v odgovoru na pritožbo, ki jih je podala predlagateljica, pa niso bistveno pripomogle k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1¹ VSM III Cp 354/2024 z dne 15. 5. 2024.

2² VSRS Sklep II Ips 56/2022 z dne 19.04.2023.