Jedro

Glavno vodilo v postopku urejanja razmerij med starši in mladoletnimi otroci je otrokova korist. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je tudi ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipulirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za spremembo sodne poravnave Okrožnega sodišča v ... IV P 114/2013 s 24. 10. 2013, v katerem je tožnik zahteval, da se otroci A. A., B. A. in C. A. zaupajo v varstvo in vzgojo očetu, toženka pa je dolžna od pravnomočnosti dalje za preživljanje vsakega od mladoletnih otrok plačevati preživnino v znesku 100 EUR mesečno, in določitev stikov med materjo in otroci pod nadzorom CSD vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15.00 do 17.00 ure. Zavrnilo je tudi predlog za razveljavitev odločb CSD s 4. 9. 2017 in 8. 9. 2015 glede mladoletnih otrok. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da sodišče ni sledilo željam otrok, ampak se je oprlo na mnenje izvedenke. Tožeča stranka se z mnenjem ni strinjala in je podala predlog za drugega sodnega izvedenca, vendar mu sodišče ni sledilo. Izvedenka je oblikovala mnenje na podlagi teoretičnih izhodišč. Zaključek sodišča, da naj bi A. podal izjavo, da želi biti pri očetu izključno zato, ker naj bi mu bilo tako naročeno, je napačen. Napačna je tudi ugotovitev izvedenke, da ni zaznati, da naj bi bil A. na očeta varno navezan. Pritožniku ni jasno, od kod in kako je lahko izvedenka napravila tak zaključek. Glede B. je izvedenka sledila neki lastni ideji, da bi oprostitev igranja hokeja lahko slabo vplivala na njegov razvoj. B. je željo po prenehanju ukvarjanja s hokejem izrazil sam, saj mu je hokej predstavljal preveliko telesno obremenitev. Sodni izvedenki je povedal, da bi hokej z veseljem zamenjal z igranjem nogometa, kar tožeča stranka tudi spodbuja. Napačen je tudi zaključek izvedenke, da C. nobeden od staršev ne predstavlja osebe, na katero se lahko zanese v situacijah, ko potrebuje podporo in varnost. Nasproten zaključek izhaja iz risbe, ki jo je narisala in v kateri je narisala svojo družino, v katero spadata tožnik in njegova žena. To, da C. razume pod pojmom družine tudi tožnika, pomeni, da ji predstavlja tožnik osebo, na katero se lahko zanese.

Tožnik ni imel zglednega življenja, vendar je s prejšnjim življenjem zaključil in ga pustil za sabo, kar je sodišče v preveliki meri štelo kot neugodno okoliščino za tožečo stranko. Premalo je upoštevalo dejstvo, da si tožnik iskreno želi in prizadeva za uveljavitev starševske vloge. Ni res, da tožnik ne bi imel realnega pogleda na zahtevnost opravljanja starševske dolžnosti. Da je za otroke bolje poskrbljeno v zavodu, je ovrženo že z dejstvom, da so bili otroci pri očetu skoraj ves čas od zaprtja osnovnih šol in vzgojnoizobraževalnih zavodov. Otroci so bili pri tožniku od 13. 3. do 21. 3., od 27. 3. do 25. 4. in od 3. 5. do 18. 5., A. in B. pa sta ostala pri očetu do 3. 6. 2020. Oče je bil zaradi zaprtja ustanov tisti, ki je izvajal očetovsko vlogo in je bil očitno primeren in zmožen roditelj. Tožeča stranka ni mogla predložiti izjav o dejanski prisotnosti otrok, saj je bila glavna obravnava zaključena 2. 3. 2020, sodba pa je bila izdana 2. 6. 2020. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glavno vodilo v postopku urejanja razmerij med starši in mladoletnimi otroci je tako po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) kot tudi po mednarodnih konvencijah otrokova korist. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je tudi ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipulirana.

6. Po pozitivni zakonodaji pripada staršem pravica in dolžnost, da z neposredno skrbjo in svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Otrok je deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Otroke je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist. To izhaja iz smisla določb ZZZDR (zlasti členov 102, 103 in 105 ter drugih) ter iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki otroku priznava pravico, da odrašča v družinskem okolju.

7. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da kljub izkazanemu interesu tožnika ter zatrjevani želji otrok za predodelitev k očetu, pretehtajo druge okoliščine, ki onemogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. Na podlagi mnenja Centra za socialno delo X, Enota X, in izvedenke klinično psihološke stroke mag. D. D. je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da oče v tem trenutku nima potrebnih starševskih kapacitet, da bi lahko prevzel varstvo in vzgojo vseh treh otrok in je zato njegov zahtevek zavrnilo.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da so vsi trije otroci v Mladinskem domu ...1. Otroci se v Mladinskem domu ... dobro počutijo, imajo prijatelje in so dobro sprejeti s strani vrstnikov. Sprejeli so domsko življenje, pri katerem vidijo številne prednosti in ugodnosti. Ker imajo vsi trije otroci posebne potrebe, so s strani vzgojiteljev v domu deležni pomoči in podpore pri opravljanju šolskih in obšolskih aktivnosti, vzgojitelji poskrbijo za udeležbo otrok v svetovalnem centru za otroke in mladostnike, kjer so deležni strokovnega vodenja in imajo zagotovljene dobre temelje za zdrav in skladen osebnostni razvoj. Dva otroka prejemata tudi medikamentozno terapijo.

9. Kot izhaja iz mnenja izvedenke oče ne ustreza kriterijem odgovornega starševstva v odnosu do otrok, ki so v občutljivi razvojni fazi, dva izmed treh otrok pa obiskujeta osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom, vsi pa so še šoloobvezni. Po oceni izvedenke si oče skupno življenje predstavlja idealistično, želi si biti dober oče, vendar se pomanjkljivo zaveda kompleksnosti težav, ki so prisotne pri otrocih, še posebej pri otrocih s posebnimi potrebami. Vsaj dva otroka potrebujeta strokovno klinično psihološko in pedopsihiatrično obravnavo, dva otroka prejemata medikamentozno terapijo. Izvedenka ocenjuje še, da si oče želi zaupanja te naloge zaradi zadovoljevanja lastnih potreb ter nima realističnega pogleda na zahtevnost opravljanja starševskih dolžnosti pri tako velikem številu otrok. Tudi po oceni Centra za socialno delo X., ki je obravnaval družino in opravil pogovore z obema staršema ter pridobil poročila Mladinskega doma ..., je v korist otrok, da ostanejo v varstvu in vzgoji v Mladinskem domu ...

10. Tožnik ne sprejema izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije mag. D. D. in očita, da je napravila zaključke na teoretičnih izhodiščih. Nasprotno pa je prvostopenjsko sodišče izvedensko mnenje v celoti sprejelo in ga ocenilo kot jasno in strokovno. Izvedenka je mnenje dopolnila tako, da je neposredno zaslišana odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Prvostopenjsko sodišče je tudi obrazloženo zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi drugega izvedenca klinične psihologije, saj mnenje samo s seboj ni v nasprotju in nima očitanih pomanjkljivosti, niti ni podan utemeljen dvom v pravilnost mnenja. Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenke, prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more izpodbiti. Tudi pritožbeno sodišče zaključke izvedenke in prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema.

11. Zakaj je izvedenka ocenila, da A. volja ni svobodna, je obrazloženo v 13. točki izpodbijane sodbe. Ob ugotovitvi, da ima A. posebne potrebe in je intelektualno nižje razvit ter ni kompetenten in zmožen odločanja, je ravnalo prvostopenjsko sodišče pravilno, ko je pri izražanju mnenja upoštevalo tudi, če je otrok sposoben razumeti pomen in posledice takega mnenja.

12. Izvedenka je obrazložila, da je prepoznala, da B. zanima le hokej kot šport, ki ga veseli. Želja po nadomestitvi hokeja z nogometom je očetova, ki se je samoiniciativno pogovarjal s trenerjem nogometa v njihovem kraju. Zaradi selitve k očetu in oddaljenosti namreč hokeja niti ne bi bilo mogoče igrati. Pritožbeni očitki, da je B. želel nehati s hokejem in ga nadomestiti z nogometom zato niso utemeljeni.

13. Tudi če je C. narisala na risbici svojo družino, v katero spadata tožnik in njegova nova žena, to še ne pomeni, da ji tožnik predstavlja osebo, na katero se lahko zanese, ko potrebuje podporo, varnost in zaščito, kar zatrjuje tožnik v pritožbi. Iz izvedenskega mnenja izhaja drugače. Po mnenju izvedenke oče ne presoja realno prenosa svojega poslanstva na osem otrok (partnerkini trije otroci, tožnikovi trije otroci in dva skupna otroka, ki sta stara manj kot dve leti). Tudi te pritožbene navedbe zato niso utemeljene.

14. Pritožbena navedba, da so bili otroci v času zaprtja osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov2 pri tožniku, ki je zanju skrbel, ne spremeni zaključkov prvostopenjskega sodišča o starševskih sposobnostih tožnika. Šlo je za začasno in izredno stanje, ko se je otroke in ostalo prebivalstvo varovalo pred okužbo z virusom Covid-19. 15. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

1 CSD X je 4. 9. 2017 izdal začasne odločbe, da se otroci namestijo v Mladinski dom ..., pred tem pa sta starša na Okrožnem sodišču v ... sklenila sodno poravnavo 24. 10. 2013, v kateri sta se dogovorila, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi, določeni so bili stiki z očetom, ki se je zavezal zanje plačevati mesečno preživnino v višini po 100 EUR za vsakega in stiki z materjo. 2 Vlada RS je sprejela odločitev, da se v marcu javno življenje v Republiki Sloveniji začasno ustavi zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.