Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnica v postopku pred ESČP povrnitev stroškov uveljavljala in da ji ti z odločbo sodišča niso bili prisojeni. V tem pogledu iz razlogov odločbe sledi, da sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo povrnitve stroškov pravnega zastopanja izključno zato, ker je bila tožnici za pokritje teh stroškov dodeljena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, je bil po navedenem Republiki Sloveniji povrnjen že z odločitvijo sodišča, da ji, kot nasprotni stranki v postopku, povrnitve stroškov pravnega zastopanja tožeče stranke ne naloži. Država zato po presoji sodišča do (ponovne) povrnitve stroškov po določbah ZBPP ni upravičena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1556/2005 z dne 11. 9. 2013 se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. Bpp 1556/2005 z dne 11. 9. 2013 je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani tožnici naložil, da v roku 8 dni povrne sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 10. 2005, v znesku 787,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz razlogov sledi, da je bila tožnici dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč za svetovanje in zastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi A. zaradi nerazumno dolgega sojenja. Postopek je bil končan z razsodbo št. ..., s katero je bil tožnici prisojen znesek 2.400,00 EUR in kakršenkoli davek, ki bi bil odmerjen, v roku 3 mesecev od dokončnosti razsodbe.

Tožnica je v postopku uspela in pridobila premoženje v vrednosti, ki presega izplačani znesek brezplačne pravne pomoči (787,68 EUR). Ker ji nasprotna stranka ni dolžna povrniti stroškov postopka, je na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna Republiki Sloveniji povrniti celotni znesek, ki je bil za nudenje brezplačne pravne pomoči plačan dodeljenemu odvetniku.

Pojasnilo tožeče stranke, da ji ESČP ni prisodilo stroškov postopka, ker je upravičena do brezplačne pravne pomoči, tožena stranka zavrne kot nerelevantno. Skladno z 48. členom ZBPP je namreč upravičenec zavezan za povračilo sredstev, če je v postopku delno ali v celoti uspel. Tožeča stranka vlaga tožbo na odpravo izpodbijanega sklepa. V postopku pred ESČP je delno uspela le z odškodninskim zahtevkom za plačilo negmotne škode. Njenemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka pa sodišče ni ugodilo, ker je sledilo navedbi državnega pravobranilca o upravičenosti tožnice do brezplačne pravne pomoči. Glede na tako odločitev država nima (moralne) pravice zahtevati povrnitve stroškov postopka, izpodbijani sklep pa po mnenju tožnice predstavlja sprenevedanje in nespoštovanje jasne odločitve mednarodnega sodišča in namena, ki iz nje izhaja.

Ne glede na navedeno, pa je tožeča stranka toženo stranko obvestila tudi o tem, da je bila še štiri leta po pravnomočnosti sodbe brezposelna in prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. S tem izpolnjuje pogoj iz 49. člena ZBPP, saj nima nikakršnega premoženja. Tožena stranka s svojo odločitvijo socialno stisko tožnice še dodatno povečuje.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala .

Tožba je utemeljena.

Po 48. členu ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Dejansko stanje, ugotovljeno v razlogih izpodbijanega sklepa, je med strankama nesporno. Tako ni spora o višini izplačanih sredstev iz naslova BPP, delnem uspehu tožeče stranke kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči in o višini odškodnine, ki jo je na podlagi sodbe ESČP tožnici dolžna plačati Republika Slovenija.

Sporno pa tudi ni, da je tožnica v postopku pred ESČP povrnitev stroškov uveljavljala in da ji ti z odločbo sodišča niso bili prisojeni. V tem pogledu iz razlogov odločbe sledi, da sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo povrnitve stroškov pravnega zastopanja izključno zato, ker je bila tožnici za pokritje teh stroškov z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 10. 2005 dodeljena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, je bil po navedenem Republiki Sloveniji povrnjen že z odločitvijo sodišča, da ji, kot nasprotni stranki v postopku, povrnitve stroškov pravnega zastopanja tožeče stranke ne naloži. Ker državo zavezujejo tako izrek kot tudi razlogi sodbe, je navedeno po presoji sodišča treba upoštevati tudi pri odločanju o vračilu sredstev.

Izpodbijani sklep je zato po presoji sodišča neskladen z namenom, ki izhaja iz zavezujoče sodbe ESČP. Neskladen pa je po presoji sodišča tudi z namenom določb ZBPP o vračilu sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, po katerih je država upravičena do povrnitve izplačanega zneska prvenstveno iz zneska, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka. V obravnavanem primeru državi kot nasprotni stranki povračilo stroškov postopka ni bilo naloženo prav iz razloga dodeljene brezplačne pravne pomoči in zato po presoji sodišča do (ponovne) povrnitve stroškov po določbah ZBPP ni upravičena.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijani sklep odpravilo. Ob zavzetem pravnem stališču toženi stranki zadeve ni vrnilo v ponovni postopek.

V zadevi je odločalo brez glavne obravnave, ker je bila v tem upravnem sporu sporna le uporaba materialnega prava.