Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
10. 12. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 6/2004 z dne 12. 5. 2004 se zavrže.
1.V izvršilnem postopku zoper pritožnika je sodišče prve stopnje za poplačilo terjatve v višini 71.650 SIT s sklepom o izvršbi z dne 18. 7. 1994 dovolilo izvršbo s prodajo pritožnikove nepremičnine na javni dražbi. Po položitvi dela kupnine je nepremičnino domaknilo kupcu - upniku in izdalo sklep o izročitvi nepremičnine upniku. Dne 17. 4. 2002 je sklep o izročitvi postal pravnomočen. Na podlagi sklepa z dne 5. 6. 2002 je bila v zemljiško knjigo vpisana lastninska pravica na ime upnika. Dne 13. 8. 2002 je pritožnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepoznega. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Višje sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora. V ustavni pritožbi zatrjuje, da mu sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, zato naj bi bil njegov ugovor pravočasen. Meni, da je odločitev Višjega sodišča, ki je sklenilo, da je bila vročitev opravljena v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), samovoljna oziroma arbitrarna, zato naj bi kršila njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
4.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe.
Pri presoji obstoja pritožnikovega pravnega interesa v obravnavani zadevi je Ustavno sodišče izhajalo iz navedb v ustavni pritožbi ter iz vsebine izpodbijanih sodnih odločb in priloženih listin. Iz njih izhaja, da pritožnik nasprotuje temu, da je bila predmet izvršbe njegova nepremičnina, ne nasprotuje pa vsebini sklepa o izvršbi v delu, ki se nanaša na obstoj upnikove terjatve.
5.Sodišče je v izvršilnem postopku že izdalo sklep, s katerim je kupcu (v obravnavanem primeru upniku) izročilo sporno nepremičnino. Sklep o izročitvi nepremičnine je že postal pravnomočen. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine je upnik na originaren način postal lastnik nepremičnine, pritožnik pa je na njej izgubil vsa upravičenja. Določba 193. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIZ), ki varuje pravice kupca, namreč določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ.
Glede na to razveljavitev sklepa o izvršbi in izvršilnih dejanj, opravljenih na njegovi podlagi, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine na pravice upnika ne bi več mogla vplivati. Morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča za pritožnika tako ne bi pomenila nobene pravne koristi, saj se njegov pravni položaj glede vprašanja lastninske pravice na nepremičnini ne bi mogel več izboljšati.
6.Glede na navedeno ni izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za ustavno pritožbo, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Če so pritožniku zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic nastale posledice, ki jih v postopku s to ustavno pritožbo ni bilo mogoče odpraviti, lahko morebitne zahtevke na podlagi 26. člena Ustave uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger