Jedro

Ker tožene stranke splošni pogoji ne zavezujejo bi moralo sodišče povedati zakaj šteje, da odstop od pogodbe 6 dni pred pričetkom potovanja ni pravočasen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.štev. Ig 96/08134 z dne 5.6.1996 v veljavi v 1. točki izreka za znesek 1.239.293,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.5.1996 dalje do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 12.462,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.6.1996 dalje do plačila. V ostalem delu 1. in 3. točke izreka pa je sklep o izvršbi razveljavilo (za znesek 77.274,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.5.1996 do plačila in zakonite zamudne obresti od zneska 1.293.293,20 SIT od 3.5.1996 do 20.5.1996 in v 3. točki za izvršilne stroške v znesku 772.060,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.6.1996 dalje do plačila) in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

Toženi stranki je naložilo, da v 8 dneh tožeči povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 120.439,80 SIT.

Proti ugoditvenemu delu sodbe se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbo razveljavi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je preuranjen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka imela stroške v višini računa Agencije z dne 13.5.1996. Na Okrožnem sodišču v Kranju se namreč vodi gospodarski spor med tožečo stranko in Agencijo. Utemeljevanje tožbenega zahtevka z obveznostmi tožeče stranke je nevzdržno, ker tožene stranke ne morejo zadeti neugodne posledice, če ima tožeča stranka sklenjene neugodne pogodbe s poslovnimi partnerji, sama pa svojih klientov ne seznani s splošnimi pogoji poslovanja. Sodišče prve stopnje je neargumentirano odločilo, da je bila odpoved potovanja nepravočasna. Sodišče se tudi ni ukvarjalo z bistvenim vprašanjem nepredvidenih okoliščin, ki se jim tožena stranka ni mogla izogniti ali jih odvrniti, kljub temu, da so bili sodišču ponujeni dokazi. Vnaprejšnje diskreditiranje dokaza z zaslišanjem predsednice tožene stranke je nesprejemljivo. Ta dokaz bi nedvomno potrdil obstoj višje sile. Subagentska pogodba med tožečo stranko in Agencijo ne more imeti posledic na plačilo dolžnosti tožene stranke tudi glede roka plačila oziroma zapadlosti terjatve ne. Tožeča in tožena stranka sta dogovorili plačilo v štirih obrokih zato sklicevanje na neko pogodbo, ki jo tožena stranka ni sklepala, oziroma račun, ni zakonito. Tožeča stranka ni dokazala, kdaj je njena terajtev zapadla. Vztraja pri stališču, da ima tožeča stranka pravico le do administrativnih stroškov.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zoper toženo izvajala iz pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko. Utemeljenost tožbenega zahtevka bi zato moralo sodišče prve stopnpje presojati le ob upoštevanju takšne trditvene podlage. Prav ima potemtakem pritožba, da tožbenega zahtevka zoper toženo stranko ni mogoče utemeljiti z obveznostmi tožeče, ki jih ima ta do agencije, ki s toženo stranko ni v pogodbenem razmerju.

Pravno podlago za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka predstavlja določba 877. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja pravico potnika do odstopa od pogodbe o organiziranju potovanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da splošni pogoji tožene stranke ne zavezujejo, ni pa povedalo na kakšni podlagi je napravilo zaključek, da tožena stranka ni pravočasno odstopila od pogodbe. Zgolj ugotovitev, da odstop od pogodbe šest dni pred začetkom potovanja ni pravočasen, za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava ne zadošča. Določba 2. odstavka 877. člena ZOR kaže, da je opredelitev pravočasnosti odstopa odvisna od vrste aranžmaja. Pritožba utemeljeno graja tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 4. odstavka 877. člena ZOR. V načelu ima pritožba prav, da ni sprejemljivo vnaprejšnjo diskreditiranje predlaganega dokaza. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče vnaprej izključiti možnosti, da bi z izpovedbo predlagane priče bilo mogoče dokazati izreden inšpekcijski pregled, ki ga je tožena stranka zatrjevala kot razlog odstopa od pogodbe. Tožena stranka je v utemeljitev predloga, da sodišče zasliši pričo L. E. navedla, da bo priča poskušala od uprave L... dobiti tudi listinske dokaze glede zatrjevane okoliščine.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejstev, ki so odločilnega pomena glede na uporabljeno materialnopravno podlago (877. člen ZOR). Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bo moralo sodišče prve stopnje opraviti novo glavno obravnavo, zato je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 1. odstavka 370. člena ZPP, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče po dopolnitvi dokaznega postopka z zaslišanjem predlagane priče L. E. in morda z izvedbo drugih predlaganih dokazov ugotoviti ali je tožena stranka odstopila od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogla izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da slednje ne bi sklenila, če bi bile takrat podane (4. odst. 877. čl. ZOR). Če teh okoliščin, po dopolnitvi dokaznega postopka ne bo ugotovilo pa bo moralo napraviti še zaključek o tem, ali je tožena stranka nepravočasno odstopila od pogodbe in v utemeljitev sprejetega zaključka navesti ustrezne razloge. Pri ponovnem odločanju o postavljenem tožbenem zahtevku bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati tudi ugovor tožene stranke glede zapadlosti obveznosti, na kar opozarja v pritožbi.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke, ki jih je priglasila v odgovoru na pritožbo je po določbi 3. odstavka 166. člena ZPP, pridržana za končno odločbo.