Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožničina vloga je bila kot nepopolna zavržena zaradi postopkovnih (procesnih) razlogov, brez vsebinske (meritorne) obravnave. Tožnica pa v tožbi ne uveljavlja, da bi toženka zmotno uporabila določbe ZUP o nepopolni vlogi ali da bi v zvezi s tem napačno ugotovila dejansko stanje. Z razlogi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega akta, se torej njena tožba sploh ne sooči. Tožnica vztraja pri vsebinski odločitvi o njeni vlogi, ne da bi hkrati uveljavljala, da niso bili podani postopkovni razlogi za njeno zavrženje.
Tožba se zavrne.
Potek upravnega postopka
1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in izdelavo pisnega mnenja o razumnosti vložitve tožbe v pravdnem postopku zaradi motenja posesti.
2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je toženka tožničino vlogo zavrgla, ker je tožnica kljub pozivu ni dopolnila. Toženka je namreč tožnico pozvala, naj pojasni svoj materialni položaj. V tem pozivu jo je opozorila, da materialni položaj ne sme presegati mejnega zneska 23.274,24 evrov in da je po njenih ugotovitvah lastnica stanovanja v ... v vrednosti 54.200 evrov. V izpodbijanem sklepu je še navedla, da tožnica v postavljenem roku niti kasneje vse do izdaje izpodbijanega sklepa, na poziv ni odgovorila, zato je njeno vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla.
Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu
3.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njem vztraja pri prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in izdelavo pisnega mnenja o razumnosti vložitve tožbe v pravdnem postopku zaradi motenja posesti na A., kjer živi. V nadaljevanju tožbe opisuje razmere na A.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.
K izreku
5.Tožba ni utemeljena.
6.Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije1 izhaja, da je obseg preizkusa izpodbijanega upravnega akta omejen s tožbenim predlogom, v katerem tožnik pove, kateri upravni akt izpodbija in ali ga izpodbija v celoti. Sodišče tako na tej podlagi odloča le o zakonitosti izpodbijanega dela upravnega akta. Vrhovno sodišče Republike Slovenije še dodaja, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del se naj odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
7.Iz navedene sodne prakse izhaja, da sodišče zakonitost izpodbijanega akta presodi le z vidika v tožbi uveljavljanih razlogov. Po uradni dolžnosti (torej ne glede na tožbene razloge) pa v skladu z drugim odstavkom 37. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pazi le na ničnost izpodbijanega akta.
8.Tožnica je tožbo vložila zoper sklep, s katerim je toženka zavrgla njeno vlogo kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi s 2. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).
9.Iz določb 67. člena ZUP izhaja, da mora upravni organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, od stranke z dopisom zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi in ji določiti rok, v katerem to lahko stori. Če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, upravni organ njeno vlogo s sklepom zavrže.
10.Tožničina vloga je bila torej kot nepopolna zavržena zaradi postopkovnih (procesnih) razlogov, brez vsebinske (meritorne) obravnave. Tožnica pa v tožbi ne uveljavlja, da bi toženka zmotno uporabila določbe ZUP o nepopolni vlogi ali da bi v zvezi s tem napačno ugotovila dejansko stanje. Z razlogi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega akta, se torej njena tožba sploh ne sooči. Tožnica zgolj navaja oziroma opisuje razmere na A., v zvezi s katerimi je zaprosila za dodelitev brezplačne pravnem pomoči. Vztraja torej pri vsebinski odločitvi o njeni vlogi, ne da bi hkrati uveljavljala, da niso bili podani postopkovni razlogi za njeno zavžrenje.
11.Upravni spor je primarno spor o zakonitosti upravnega akta, zoper katerega tožnik uveljavlja sodno varstvo. Upravno sodišče zato lahko v njem presoja le zakonitost izpodbijane odločitve. Ker je v tem sporu predmet presoje postopkovna odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, sodišče lahko v okviru tožbenih razlogov presoja pravilnost navedene postopkovne odločitve, ne pa tudi utemeljenosti pravice, ki jo je tožnica uveljavlja z vlogo v upravnem postopku, saj o njej z izpodbijanim upravnim aktom ni bilo odločeno po vsebini. Ker pa tožnica, kot že rečeno, razlogov za zavrženje njene vloge v tožbi sploh ne izpodbija, s tožbo ne more uspeti.
12.Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1, saj se naroka za glavno obravnavo ni udeležila nobena od pravilno vabljenih strank.
-------------------------------
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 295/2016, I Up 16/2017 in I Up 120/2023.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 37, 37/2, 37/2-2
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/2
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.