Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je v primeru, če ne zavrže predloga, nemudoma po uradni dolžnosti dolžno odrediti vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi. Zakon v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri nepremičnini parc. št. 938/21 in parc. št. 938/57 k.o. X zaznamovalo postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi določila 3. odstavka 26. v zvezi s 1. odstavkom 25. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL).
Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka S., z.o.o.. Navaja, da je predlog za določitev pripadajočega zemljišča dopusten potem, ko je bila etažna lastnina na stavbi že vzpostavljena po ZVEtL, ta pogoj pa v danem primeru ni izpolnjen, zato bi bilo potrebno predlog zavreči kot nedovoljen. 15. člen ZVEtL predvideva zaznambo postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ne pa zaznambe, kot jo je v izpodbijanem sklepu določilo sodišče, zato je to napačno uporabilo materialno pravo. Podrejeno nasprotna udeleženka še dodaja, da je sama na podlagi prodajne pogodbe zemljiškoknjižna lastnica parcele 938/57 k.o. X in ta ne spada k stavbi C. Pripadajoče zemljišče je bilo dogovorjeno v postopku denacionalizacije z denacionalizacijskim upravičencem, predlagateljica pa je ravno tako imela možnost nakupa tega zemljišča. S prodajno pogodbo je predlagateljica kupila solastninski delež nepremičnine in ne posameznega dela stavbe, zato se etažna lastnina lahko vzpostavi v postopku razdelitve solastnine in ne v postopku po določbah ZVEtL. Predlagateljica ni legitimirana za vložitev predloga in bi ga sodišče zato moralo zavreči. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in prerekala podane pritožbene navedbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pravno podlago sklepu o zaznambi postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi na nepremičninah parc. št. 938/21 in 938/57 k.o. X predstavlja določilo 3. odstavka 26. člena v zvezi s 15. členom ZVEtL. Sodišče je po teh določilih v primeru, če ne zavrže predloga, nemudoma po uradni dolžnosti dolžno odrediti vpis zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v zemljiški knjigi. Očitek zmotne uporabe materialnega prava, češ da je zaznamba predloga predvidena le v postopku vzpostavitve etažne lastnine, je zato neutemeljen. Pritožba tudi spregleda, da zakon v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 (30. člen zakona). V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagateljica zatrjuje, da se obravnavana zadeva nanaša na stavbo, zgrajeno pred 1. januarjem 2003, zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da bi bilo potrebno predhodno vzpostaviti etažno lastnino. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločanje o pogojih za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, so v tej fazi postopka preuranjene, saj je sodišče odločalo le o zaznambi spora kot o nujnem predhodnem dejanju. Zato pritožbeno sodišče na te navedbe ne bo odgovarjalo.
Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabilo določila Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, pri čemer tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).