Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.

Izrek

Predlog N. V., B. V., B. D. V. in J. V. se zavrže. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati L. V. 40.207,46 EUR, L. V. 40.207,46 EUR, V. V. 40.207,46 EUR, F. L. 8.129,77 EUR, A. P. 8.129,77 EUR, M. A. 125.112,59 EUR, M. P. 116.285,62 EUR, L. G. 116.285,62 EUR, N. V. 2.857,03 EUR, B. V. 2.857,03 EUR, M. M. 5.714,05 EUR, B. D. V. 2.857,03 EUR in J. V. 2.857,03 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2006 dalje (I. točka izreka). Višje tožbene zahtevke je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložilo deset od trinajstih tožnikov. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj: ali mora pravdna stranka listinske dokaze predložiti (in ne samo predlagati) do konca prvega naroka za glavno obravnavo; katere okoliščine lahko predstavljajo izjemo za neuporabo prejšnjega pravila; ali se lahko toženi stranki priznajo stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino kar na podlagi projekcije in ne na podlagi dokazanega dejanskega stanja.

Navajajo, da odločitev sodišč glede navedenih pravnih vprašanj odstopa od sodne prakse revizijskega sodišča (III Ips 126/2001, III Ips 131/2008, II Ips 541/2000 idr.). Glede zadnje navedenega vprašanja je odločitev tudi v nasprotju s odločbo pritožbenega sodišča I Cp 4248/2011, kar kaže na neenotno prakso višjih sodišč.

4. Predlog je delno nedovoljen, sicer pa utemeljen.

Glede nedovoljenosti predloga:

5. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člen ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. V naslednjem odstavku zakon določa, da če po prejšnjem odstavku revizija ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu z 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek istega člena).

6. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede N. V., B. V., B. D. V. in J. V. ne presega 2.000 EUR, zato je revizijsko sodišče na podlagi četrtega odstavek 367. člena ZPP predlog prej naštetih tožnikov zavrglo (I. točka izreka).

Glede utemeljenosti predloga:

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v dovoljenem predlogu tožnikov in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).