28. 10. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Simona Čehovina in Danijele Cvijanović, oba Nova Gorica, na seji 28. oktobra 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 46/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika (odvetnika) izpodbijata peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični. Zatrjujeta njegovo neskladje z načelom pravne in socialne države iz 2. člena Ustave, načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Zatrjujeta tudi protiustavnost postopka sprejemanja petega odstavka 17. člena ZOdv. Navajata, da Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS) v postopku sprejemanja tarife za zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskih zadevah in za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ni imela možnosti sodelovati, zato je peti odstavek 17. člena ZOdv v neskladju z načelom neodvisnosti in samostojnosti odvetništva iz 137. člena Ustave. Svoj pravni interes utemeljujeta z navedbami, da izpodbijani predpis arbitrarno predpisuje ceno odvetniških storitev, s čimer neposredno ureja izvrševanje odvetniške dejavnosti ter omejuje svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica in svobodno gospodarsko pobudo odvetnikov. Izpodbijana določba naj bi posegala tudi v pravice OZS, ki jih ima pri sprejemanju tarife, in s tem v ustavno zajamčeno neodvisnost in samostojnost odvetništva kot dela pravosodja.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Peti odstavek 17. člena ZOdv ne učinkuje neposredno. O stroških kazenskega postopka oziroma njihovi višini odloči sodišče bodisi hkrati z odločitvijo o glavni stvari bodisi s posebnim sklepom v skladu z drugim odstavkom 93. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – ZKP). Zoper sklep o odmeri stroškov kazenskega postopka je možna pritožba. V skladu s šestim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15 – v nadaljevanju ZBPP) pristojni organ za brezplačno pravno pomoč odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice, ki jo je dolžan predložiti izvajalec brezplačne pravne pomoči. Ta sklep je izvršilni naslov za izterjavo plačila opravljenih storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči (osmi odstavek 40. člena ZBPP). Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor (četrti odstavek 34. člena ZBPP).

4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Glede na navedeno pobudnika zgolj z navedbami o tem, da izpodbijani predpis arbitrarno predpisuje ceno odvetniških storitev, s čimer neposredno ureja izvrševanje odvetniške dejavnosti ter omejuje svobodo pri opravljanju odvetniškega poklica in svobodno gospodarsko pobudo odvetnikov, ne moreta uspešno izkazati neposrednega posega v svoj pravni položaj v smislu drugega odstavka 24. člena ZUstS.

5.Ker pobudnika iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zavrglo.

6.Pobudnika zatrjujeta tudi protiustavnost postopka sprejemanja petega odstavka 17. člena ZOdv, ker OZS, katere člana sta, v postopku sprejemanja tarife za zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskih zadevah in za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ni imela možnosti sodelovati. Pobudnika kot odvetnika ne izkazujeta neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje postopka sprejemanja tarife zaradi domnevne kršitve pravice, katere nosilka je OZS. Njun pravni interes je zgolj posreden (ker sta člana OZS), kar pa za priznanje pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe ne zadostuje. Zato je Ustavno sodišče zavrglo njuno pobudo tudi v delu, ki se nanaša na protiustavnost postopka sprejemanja petega odstavka 17. člena ZOdv.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica

[1]Tako Ustavno sodišče že v sklepu št. U-I-2/15 z dne 3. 12. 2015.

[2]Ustavno sodišče je OZS že priznalo pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv z enakim očitkom (glej 11. točko sklepa št. U-I-2/15).