Jedro

Glede na to, da ni sprejel ponudbe na način, kot to določa zakon, se tožnik ne more sklicevati, da je v smislu določb ZKZ-UPB1 kot zakupnik in mejaš predkupni upravičenec.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.5.2004, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Radovljica z dne 7.11.2001. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel tožnikovo zahtevo za vročitev odločbe o odobritvi pravnega posla.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Za odločitev o tej zadevi so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne določbe materialnega zakona, ki določajo krog oseb, ki so stranke oziroma stranski udeleženci v postopku za odobritev pravnega posla: v obravnavani zadevi je to določba 2. odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1), po kateri so stranke pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča v skladu s tem zakonom. Da tožnik ponudbe na predpisan način ni sprejel, pa niti ni sporno. Glede na to, da ni sprejel ponudbe na način, kot to določa zakon, se tožnik ne more sklicevati, da je v smislu določb ZKZ-UPB1 kot zakupnik in mejaš predkupni upravičenec, kajti predkupni upravičenec je v konkretni zadevi lahko le tisti, ki je v roku za sprejem ponudbe dal pisno izjavo o sprejemu ponudbe in jo poslal prodajalcu in upravni enoti ter v njej navajal in izkazoval dejstva in okoliščine, glede katerih uveljavlja predkupno pravico. Po zakonu je za vodenje postopka s ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča pristojna upravna enota (23. člen ZKZ-UPB1). Prav tako tožnik ne more z uspehom ugovarjati, da so bila kršena pravila postopka, kajti objava ponudbe je javna in tožnik niti ne zatrjuje, da bi na oglasni deski upravne enote ne bila objavljena. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je bila občini ponudba zaradi objave poslana z dopisom z dne 24.4.2001 ter da jo je občina prejela 25.4.2001. Tožnik drugačne odločitve v zadevi ne more doseči niti s sklicevanjem na določbo 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj ta določba ne more dajati podlage dolžnosti upravnega organa, da bi skrbel za udeležbo morebitnih kupcev v postopku s ponudbo, kajti le-ti niso osebe, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi kršitve materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene navedbe v celoti. Ker nima vpogleda v pravni spis, je zmotno zatrjeval, da ponudba o prodaji zemljišča ni bila poslana Občini ... Da je bila ponudba občini poslana zaradi objave z dopisom z dne 24.4.2001 ter da jo je občina prejela 25.4.2001, kasneje 17.10.2001 pa upravni enoti posredovala pozitivno predhodno mnenje h kupni pogodbi za sporno zemljišče, so nova dejstva, za katera je tožnik izvedel šele s sprejemom izpodbijane odločbe. Zatrjuje nezakonitost postopka. Ker mu ni bil priznan položaj stranke, ne pozna vseh listin in podatkov spisa, ne more v svojih pravnih sredstvih opredeliti zatrjevanih kršitev. To pa ne pomeni, da teh kršitev v okviru pravilne uporabe materialnega prava ni dolžno ugotoviti sodišče ali pristojni organ. V dosedanjem postopku ni bilo ugotovljeno, da je bila ponudba pravilno objavljena na oglasni deski in na državnem portalu E-uprave tako kot je to zahtevano v 20. členu ZKZ-UPB1. Zato tožnik zatrjuje, da ponudba ni bila objavljena na predpisan način. Podana je tudi kršitev 7. člena ZUP. Tožniku ni bila dana možnost vpogleda v spis, na podlagi katerega bi se lahko odločal o nadaljnjem zavarovanju in uveljavljanju svoje pravice. Upravni organ mora v skladu s 44. členom ZUP po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Poudarja, da je Občina ... dne 18.1.2002 sprejela Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine ... Predlog plana, ki je bil podlaga Odloku, je bil znan že v času sklepanja prodajne pogodbe, za katero se zahteva odobritev v predmetnem upravnem postopku. Sklenitev škodljive pogodbe je razlog za ničnost odločbe o odobritvi pravnega posla iz razloga po 2. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Predlaga, da vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v novo sojenje. Če bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji 77. člena ZUS, naj opravi glavno obravnavo in spremeni izpodbijano sodbo.

A. in B.C. kot prizadeti stranki v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pritožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato pritožbo v skladu s to določbo obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Prvostopna sodba pa je s 1.1.2007 postala pravnomočna na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 86. člena ZUS-1).

Predmet presoje v tem upravnem sporu je presoja zakonitosti procesnega sklepa upravnega organa prve stopnje o tem, da se zahteva tožnika za vročitev odločbe o odobritvi pravnega posla zavrže. Tudi po presoji revizijskega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. Kot izhaja iz predloženih spisov, se tožnik ni javil na ponudbo, ki je visela na oglasni deski Upravne enote Radovljica. Zato mu glede na določbo 2. odstavka 22. člena ZKZ-UPB1 utemeljeno ni bil priznan status stranke in s tem tudi ne pravica do vročitve odločbe o odobritvi pravnega posla v smislu 2. odstavka 229. člena ZUP. Tožnik v reviziji niti ne zatrjuje, da je podal pisno izjavo o sprejemu ponudbe za nakup spornega kmetijskega zemljišča. S tem pa ni bil izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 22. člena ZKZ-UPB1 za vročitev odločbe o odobritvi pravnega posla v obravnavani zadevi. To pa je pravilno presodilo sodišče prve stopnje in se revizijsko sodišče strinja z njegovo odločitvijo in z razlogi v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

Ker je predmet presoje le procesna odločitev o zahtevi tožnika za vročitev odločbe o odobritvi pravnega posla, v tem upravnem sporu ni mogoče presojati pravilnosti postopka odobritve pravnega posla in ne zakonitosti odločbe o odobritvi pravnega posla. Ker po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.