Jedro

Bistvo instituta spremembe delodajalca je v tem, da delavci ohranijo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli pri dotedanjem delodajalcu, tudi pri novem delodajalcu. Spremeni se le delodajalec, kar pa ima na videz podobne posledice kot pri prenehanju delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja.

Izrek

Revizije se zavrnejo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sklepi tožene stranke z dne 30.11.2004 o odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnic nezakoniti, zaradi česar jih je razveljavilo. Zavrnilo pa je tožbene zahtevke za reintegracijo in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da so bile tožnice v delovnem razmerju na delovnem mestu čistilke. Svet tožene stranke je v letu 2004 sprejel sklep, da se za čiščenje prostorov po javnem razpisu izbere zunanjega izvajalca ob pogoju, da prevzame tudi tožnice. Izbran je bil čistilni servis, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo, s katero je bil dogovorjen tudi prevzem delavk za nedoločen čas. Tožnice so s 1.1.2005 pričele delati za delodajalca prevzemnika. Ker gre za spremembo delodajalca na podlagi 73. in 74. člena ZDR, delavcem ni mogoče odpovedati delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku, temveč pogodbene in druge pravice in obveznosti po samem zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnicam se pravice pri novem delodajalcu niso poslabšale, ni pa mogoče upoštevati zgolj pavšalnega zatrjevanja o nezanesljivosti novega delodajalca zaradi manjšega kapitala družbe.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo so tožeče stranke vložile revizije iz "vseh revizijskih razlogov". Revizije vseh petih tožnic so enake. Navajajo, da se drugostopna sodba ne more preizkusiti, saj nima primernih razlogov. Razlogi so protislovni, ker sodišče ugotavlja, da ni možna odpoved pogodb o zaposlitvi, nato pa ugotovi, da je tožnicam delovno razmerje zakonito prenehalo. Tožena stranka je zlorabila materialno pravo, ko je izdala odločbe z neresničnim dejstvom, da je šlo za prevzem podjetja.

Revizije so bile v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročene Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jih revizijsko sodišče zavrne.

Revizije niso utemeljene.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato navedb tožnic, iz katerih izhaja le, da se ne strinjajo z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, ni mogoče upoštevati. Tudi z uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava skušajo tožnice dejansko uveljaviti le ta nedovoljeni revizijski razlog. To velja predvsem za trditev o domnevno neresničnem dejstvu, da je šlo za prevzem podjetja.

Formalnih pomanjkljivosti pa izpodbijana sodba nima in jo je mogoče preizkusiti, odgovarja pa tudi na vse bistvene pritožbene navedbe. Razlogi sodbe (in odločitev) niso protislovni. V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo instituta spremembe delodajalca je ravno v tem, da delavci ohranijo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli pri dotedanjem delodajalcu, tudi pri novem delodajalcu. Spremeni se le delodajalec, kar pa ima na videz podobne posledice kot pri prenehanju delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja (zlasti na primer pri prijavah v socialno zavarovanje).

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da je šlo za klasičen primer prenosa dela podjetja z oddajo opravljanja dejavnosti čiščenja poslovnih prostorov zunanjemu izvajalcu. Da bi bilo v dokaznem postopku pred sodiščem karkoli narobe, tožnice ne zatrjujejo. Na dejansko ugotovitev o tem, da gre za prenos podjetja, pa je revizijsko sodišče vezano. V takem primeru pa je pravilna presoja obeh sodišč, da pride na podlagi prvega odstavka 73. člena ZDR do spremembe delodajalca po zakonu samem.

To pomeni, da so bile tožnice od 1.1.2005 po zakonu samem delavke delodajalca prevzemnika (D. d.o.o.). Odpoved pogodb o zaposlitvi je bila zato nezakonita, saj so te pogodbe (oziroma pravice in obveznosti po teh pogodbah) za tožnice še vedno veljale pri novem delodajalcu. Ni pa bila predmet spora odklonitev prehoda in opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku, saj iz (neprerekanih) dejanskih ugotovitev izhaja, da so tožnice s 1.1.2005 pričele delati za novega delodajalca. Zahtevek za reintegracijo k toženi stranki je zato neutemeljen, kakršnekoli zahtevke zaradi morebitnega neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb o zaposlitvi, pa tožnice lahko uveljavljajo pri delodajalcu prevzemniku in ne (več) pri toženi stranki.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizije kot neutemeljene zavrnilo (378. člen ZPP).