Jedro

Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.

Izrek

I. Pritožbi obsojenkine zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, ki je bila obsojenki izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 42997/2017 z dne 30. 5. 2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 42997/2017 z dne 20. 11. 2018 in ki je postala pravnomočna 29. 11. 2018, pa se u s t a v i .

II. V skladu z določbo prvega odstavka člena 96 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z določbo prvega odstavka člena 98 ZKP se s stroški preklicnega postopka obremeni proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče obsojenki preklicalo pogojno obsodbo, ki ji je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 42997/2017 z dne 30. 5. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 42997/2017 z dne 20. 11. 2018 in ki je pravnomočna postala 29. 11. 2018 ter ji izreklo zaporno kazen 5 (pet) mesecev zapora. Posledično ji je v plačilo naložilo tudi stroške postopka in sodno takso.

2. Taki odločitvi nasprotuje obsojenka s pravočasno vloženo pritožbo, ki jo je vložila njena zagovornica in v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava ter predlaga, da se pritožbi ugodi ter se izpodbijana sodba razveljavi in odpravi posebni pogoj iz pogojne obsodbe, podredno pa, da se podaljša rok za izpolnitev obveznosti posebnega pogoja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila obsojenka s sodbo Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 42997/2017 z dne 30. 5. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. II Kp 42997/2017 z dne 20. 11. 2018 in ki je pravnomočna postala 29. 11. 2018 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku člena 204 KZ-1. Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v okviru katere ji je bila določena zaporna kazen 5 (pet) mesecev s preizkusno dobo dveh let in s posebnim pogojem, da mora v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe povrniti oškodovanki S. H. škodo v višini 500,00 EUR z grožnjo, da bo v nasprotnem primeru pogojna obsodba lahko preklicana.

Prvo sodišče je opravilo preklicni postopek že v letu 2019, ko je s sodbo opr. št. II Kr 42997/2017 z 18. 10. 2019 (pravnomočna je postala 27. 11. 2019) obsojenki podaljšalo rok za plačilo obveznosti iz prej citirane pogojne obsodbe tako, da je bila obsojenka zavezana do dne 18. 2. 2020 poravnati oškodovanki znesek 500,00 EUR. Po poizvedbah pri oškodovanki, ki jih je prvo sodišče opravilo na predlog državne tožilke je ugotovilo, da obsojenka do 3. 3. 2020 svoje obveznosti ni izpolnila.

Prvo sodišče je nato znova opravilo preklicni postopek in obsojenko zaslišalo 29. 9. 2020, ko se je preklicnega postopka udeležila in že takrat pojasnila, da oškodovanki ni poravnala naloženega zneska iz razloga, ker živi v izredno slabih premoženjskih razmerah, občasno je zaposljiva le za polovični delovni čas, živi skupaj s sinom, za katerega skrbi, oba pa živita v občinskem stanovanju, za katerega plačilo najemnine komaj še zmore, ni pa lastnica nobenih nepremičnin in tudi vrednejših premičnin, v tem času pa tudi še ni bila v osebnem stečaju. Prvo sodišče je znova opravilo narok za preklicni postopek 16. 6. 2021, ki se ga obsojenka ni udeležila, zato je prvo sodišče tako, kot izhaja iz točke 6.) izpodbijane sodbe preverilo njen zagovor glede njenih premoženjskih in socialnih razmer pri FURS-u, AJPES-u, pribavilo pa je tudi poročilo CSD Velenje o tem, kakšne so njene premoženjske in socialne razmere.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je prvo sodišče zaključilo, da ima obsojenka še vedno družbeno nesprejemljiv in nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, saj v vsem tem času ni pokazala nobenega namena in aktivnosti, da bi oškodovanki poravnala dolgovani znesek, zato je pogojno sodbo preklicalo ter ji izreklo zaporno kazen v trajanju 5 (pet) mesecev.

5. Taki odločitvi z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja nasprotuje obsojenkina zagovornica, ki trdi, da dodatnega pogoja iz citirane pogojne obsodbe oškodovanka ni mogla izpolniti iz dveh razlogov in sicer (-) zaradi hudih zdravstvenih težav in (-) pa zaradi objektivnih finančnih razlogov. Prvi razlog je utemeljila s tem, da je bila obsojenka v času trajanja preizkusne dobe večkrat na zdravljenju v Psihiatrični bolnici ... in sicer trikrat zaradi poskusa samomora (junij 2020, september 2020 in februar 2021), dvakrat je bila daljše časovno obdobje sprejeta na zdravljenje odvisnosti od alkohola in sicer od 19. 2. 2021 do 30. 3. 2021 in od 14. 7. 2021 do 20. 8. 2021. Prav tako pa je bila sprejeta na prisilno zdravljenje v Psihiatrični bolnici Vojnik v obdobju oktober do november 2020, kar pritožba argumentirano dokazuje tudi s priloženimi listinami (odpustni listi iz bolnišnice ..., izvidi SB Celje in PB..., sklep Okrajnega sodišča v Celju opr. št. Pr 143/2020 z dne 29. 10. 2020), težko finančno stanje obsojenke pa podkrepi s kopijo poziva izvršitelja za izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upnika z dne 7. 12. 2018 in s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. In 19/2015 z dne 23. 4. 2020. Trdi, da ima obsojenka poleg težkih zdravstvenih težav zaradi zasvojenosti z alkoholom in zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki so povezane s to odvisnostjo tudi hude finančne težave, saj živi s sinom v občinskem najemniškem stanovanju, sin je brezposeln, obsojenka pa je že od leta 2015 v postopku deložacije iz tega občinskega stanovanju, ker plačila najemnine ne zmore in se z upnico dogovarja o obročnem plačilu najemnine. Vse navedeno po prepričanju pritožbe izkazuje, da obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin, je pa svojo pripravljenost za povrnitev škode izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših, kar pritožba utemeljuje s kopijo poštne nakaznice.

6. Postopek za preklic pogojne obsodbe je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj1. Če ga ni izpolnil, pa sodišče ugotavlja tudi, ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin naložene obveznosti ni mogel izpolniti ali pa, ker tega ni storil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv in nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Pri odločitvi, katero izmed možnosti, ki so tak primer neizpolnitve posebnega pogoja predpisane v členu 61 KZ-1 bo sprejelo, pa sodišče upošteva zgolj ugotovljeni vzrok neizpolnitve. Ali povedano še drugače, v tej zadevi je torej ključno vprašanje, ali je obsojenka sploh bila objektivno zmožna poravnati v okviru pogojne obsodbe določeno obveznost, ali pa tega ni storila, kot je zaključilo prvo sodišče v točkah 13) in 14) izpodbijane sodbe, zaradi svoje nepripravljenosti in ignorance.

7. V točki 10) je prvo sodišče natančno povzelo vsebino opravljenih poizvedb glede obsojenkinega premoženjskega in socialnega stanja. Iz teh ugotovitev nesporno izhaja, da je v letih od 2018 pa do časa, ko se je sprejemala izpodbijana odločitev, obsojenka le občasno bila zaposlena v posameznih družbah, večinoma za polovični delovni čas in je za svoje delo prejemala temu primerno skromne dohodke, ki običajno niso dosegali minimalne plače, v vmesnem času je bila prijavljena tudi na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve in sicer v obdobju od 29. 6. 2018 pa do 16. 8. 2020 in je bila takrat prejemnica denarnega nadomestila, nato je bila še nekajkrat zaposlena za krajši delovni čas do 10 ur na teden, temu ustrezna so bila tudi plačila, ki jih je prvo sodišče povzelo v tej točki. Ugotovilo je tudi, da obsojenka ni lastnica nepremičnin na območju Republike Slovenije, iz poročila CSD (nazadnje z dne 28. 10. 2020) pa še izhaja, da je bila obsojenka v času od 1. 11. 2018 do 31. 10. 2020 večkrat prejemnica denarne socialne pomoči v različnih obdobjih in tudi prejemnica izredne denarne socialne pomoči v letu 2019 in 2020, živi pa v najemniškem stanovanju, last Občine Velenje, za katerega ne zmore plačevati najemnine, živi pa v skupnosti s polnoletnim nezaposlenim sinom.

8. Iz priloženih izvidov SB ... in Psihiatrične bolnišnice ... ter odpustnih listov obeh bolnišnic pa tako, kot natančno obrazloži pritožba, izhaja, da se je obsojenka v vsem tem času, ko bi morala izpolniti posebni pogoj po citirani pogojni obsodbi, spopadala z zdravstvenimi težavami, ki so diagnosticirane kot duševne in vedenjske motnje, zaradi uživanja alkohola, v povezavi s sindromom odvisnosti in prilagoditveno motnjo, večkrat je bila hospitalizirana (tudi zaradi poskusov samomora), v letu 2020 (27. 10. 2020) je bila tudi prisilno hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici ..., še vedno pa ima težave zaradi odvisnosti od alkohola, saj absistence ne zmore.

9. Iz zgoraj navedenih dejstev in okoliščin, ki jih argumentirano navaja pritožba torej izhaja: da je obsojenka v obdobju, ko bi morala izpolniti naloženo obveznost bila a) večji del nezaposlena, v kolikor pa je bila zaposlena, pa je delo opravljala za krajši delovni čas in za to prejemala ustrezno nižje dohodke, b) da je v tem času prejemala tudi nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje, saj je bila v tem vmesnem času tudi iskalka zaposlitve, c) da je v vsem tem času zaradi svojih, z listinsko dokumentacijo izkazanih zdravstvenih težav bila težje zaposljiva na trgu dela, saj je bila večkrat tudi hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici, d) da je v tem obdobju bila tudi večkrat prejemnica denarne socialne pomoči in tudi prejemnica izredne denarne socialne pomoči (v letih 2019 do 2020), e) da je v vsem tem času živela v najemniškem stanovanju skupaj s sinom in da je potekal celo postopek deložacije glede neplačila najemnine. Navedeno potrjuje pritožbene navedbe, da so bile obsojenkine premoženjske razmere v obdobju, ko bi morala izpolniti posebni pogoj slabe, torej takšne, da tudi po oceni pritožbenega sodišča objektivno ni bilo pričakovati, da bi obsojenka iz svojih izredno nizkih dohodkov oziroma nadomestil, ki jih je v tem času prejemala in ki niso zadoščali niti za pokritje njenih osnovnih življenjskih potreb (plačila najemnine) kakorkoli uspela oškodovanki poravnati sicer nizek znesek, del katerega (30,00 EUR) pa je obsojenka poravnala v teku pritožbenega postopka. Pritožbi pa je pritrditi tudi v delu, da obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja tudi zaradi njenih zdravstvenih težav, ki so diagnosticirane kot duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola.

10. Glede na zgoraj navedeno se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da v obravnavani zadevi obsojenka iz objektivnih razlogov ni izpolnila posebnega pogoja, določena v citirani pogojni obsodbi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka člena 392 ZKP izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenko na podlagi četrtega odstavka člena 506 ZKP ustavilo.

11. Odločitev o ustavitvi preklicnega postopka pa je narekovala tudi obremenitev s stroški preklicnega postopka proračun (določba prvega odstavka člena 96 ZKP v zvezi z določbo prvega odstavka člena 98 ZKP).

1 Primerjaj sodbo VS RS opr. št. I Ips 289/2005 z dne 9. 6. 2006