Jedro

Vsak dokaz, na katerem temelji neposredna obtožnica, ki izkazuje obstoj utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje na straneh 3-11 obrazložitve povzelo, ga analiziralo ter ocenilo njegovo vrednost in pomembnost za zahtevani dokazni standard.

Kljub temu, da premoženjska škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, ni bila velika, pa to še ne pomeni, da ni podana sorazmernost med zavarovanimi dobrinami in posegom v osebno svobodo obdolženca. Majhna vrednost predmetov, ki so bili odtujeni, namreč po oceni pritožbenega sodišča še vedno odtehta sicer najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je specialni povratnik, na katerega očitno nobena izrečena sankcija ne vpliva na način, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolžencu podaljšalo pripor, iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni tako, da se pripor zoper obdolženca ne podaljša in se odpravi ter se ga izpusti na prostost, podredno pa, da se mu izreče milejši ukrep, to je javljanje na policijski postaji ali hišni pripor.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po proučitvi prvostopenjskega sklepa o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice v luči pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5.Za podaljšanje pripora ob vloženi neposredni obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo od 6 do 21. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv vseh očitanih mu kaznivih dejanj.

Tako v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. obtožnice izhaja, da utemeljen sum izhaja iz zapisnika št. 134/2024 z dne 16. 7. 2024 in uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 22. 7. 2024. V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 2. obtožnice pa iz e-pošte z dne 23. 7. 2024, priloženega poročila kaznivega dejanja policiji z dne 23. 7. 2024 in seznama artiklov z dne 23. 7. 2024, nadzornih videoposnetkov, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 15. 12. 2024 in zajemov zaslonov iz videoposnetkov.

V zvezi s kaznivima dejanjema pod točkama 3. in 4. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon A. A. z dne 6. 9. 2024, uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. in od C. C. ter iz dveh potrdil o izvršenem plačilu in dopisa OTP banke d.d. z dne 11. 9. 2024 s priloženim izpiskom prometa, iz katerih je razvidno, da je bila bančna kartica Č. Č. uporabljena 5. 9. 2024. Iz videoposnetkov nadzornih kamer in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025 izhaja, da je policist D. D. pri pregledu videoposnetkov iz Splošne bolnišnice Celje z dne 5. 9. 2024 ob 14.17 uri, na posnetkih, ki pokrivajo glavni vhod na urgenco SB Celje, na invalidskem vozičku opazil obdolženca ki ga pozna iz predhodnih postopkov. Obdolženec je bil oblečen v bela bolnišnična oblačila.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 5. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon E. E.. Opisano dogajanje je razvidno tudi iz nadzornih videoposnetkov in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 22. 1. 2025 iz katerega izhaja, da je policist Š. Š. kot storilca prepoznal G. G..

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 6. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon E. E. z dne 24. 11. 2024. O tatvini izhaja tudi iz e-pošte oškodovane družbe z dne 12. 12. 2024, priloženega izpisa inventurnih manjkov z dne 12. 12. 2024, predloga za pregon z dne 12. 12. 2024 in zajemov zaslonov iz nadzorne kamere. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 21. 1. 2025 pa izhaja, da je pri pregledu zajemov zaslonov iz nadzorne kamere (v prilogi 26 k.o.) policist F. F. na fotografijah nedvomno prepoznal G. G..

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 7. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe H. H. z dne 1. 12. 2024. Oškodovanec H. H.je nato 6. 12. 2024 obvestil policiste, da ga je znanec obvestil, da je njegovo vozilo parkirano pri deponiji ... na ... v Celju. I. I. je policistom povedal, da je zaposlen pri samostojni podjetnici J. J. , ki ima tudi registrirano dejavnost odkupa železa. Dne 6. 12. 2024 okoli 10. ure je obdolženec, ki se je izkazal z osebno izkaznico, k njim pripeljal v prodajo oz. razrez osebni avtomobil Renault Clio, katerega je želel prodati za 150 EUR. Najdovski je po navodilu svojega šefa K. K. za vozilo ponudil 80 EUR, s čimer se je obdolženec strinjal. Vozilo je Najdovski nato prestavil na bližnje parkirišče, K. K. pa mu je dejal, da bo poskušal najti lastnika vozila, kar se je tudi zgodilo. Z avtomobilom je dobil tudi kontaktni ključ, oboje pa je nato izročil policistom, kot izhaja iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 6. 12. 2024. Iz zapisnika o ogledu z dne 6. 12. 2024 in pri ogledu nastalih fotografij pa je razvidno stanje vozila na ... ulici. Osebno vozilo je bilo proti potrdilu tudi vrnjeno oškodovancu.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 8., 9. in 10. obtožnice utemeljen sum izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 25. 1. 2025. Policist F. F. je v zvezi preiskovanja kaznivih dejanj, opisanih pod točkami 8. do 10., po proučitvi vseh izjav, listin in pridobljenih fotografij iz kraja dejanja na škodo družbe ... d.d. ugotovil, da je storilec vseh teh kaznivih dejanj obdolženec G. G. Vsa dejanja so bila namreč izvršena 8. 12. 2024 med 6.30 in 10. uro, torej so bila storjena v časovnem sosledju. Varnostna kamera je posnela obdolženca ob 06.40 uri, ko teče iz smeri lokala Bar ... proti ..., to je v smeri stanovanjske hiše L. L. na naslovu ..., kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno okoli 7.45 ure. Prav tako sta oškodovanka L. L. in priča M. M. policistom podali enak opis osebe po konstituciji telesa in oblačilih, kar se ujema z osebo na fotografijah prejetih od oškodovane družbe ..., ki bile posnete prav tako 8. 12. 2024 ob 8.15 uri zjutraj, ko naj bi G. G. na bencinskem servisu... na ... v ..., začel izvrševati tatvino kave.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 11. obtožnice utemeljen sum izhaja iz predloga za pregon z dne 31. 1. 2025, izpisa inventurnih manjkov z dne 30. 1. 2025, zajemov zaslonov video nadzornega sistema, videoposnetkov in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025. Policist N. N. je kot storilca prepoznal G. G.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 12. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon E. E. z dne 1. 2. 2025, izpisa inventurnih manjkov z dne 1. 2. 2025, zajemov zaslonov video nadzornega sistema, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 1. 2. 2025, nadzornih videoposnetkov in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025. Policistka O. O. in policist N. N. sta na podlagi fotografij in videoposnetkov kot storilca prepoznala G. G.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 13. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon E. E. z dne 2. 2. 2025, uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 2. 2. 2025, nadzornih videoposnetkov in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025. Policistka P. P. in policist N. N. sta na podlagi fotografij in videoposnetkov kot storilca prepoznala G. G.

V zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 14. obtožnice utemeljen sum izhaja iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025 ter iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon R. R. z dne 11. 2. 2025. Iz zapisnika o zasegu predmetov izhaja, da je bilo obdolžencu zaseženih 9 kosov mačje hrane Sheba 4x85 g, 1 kos briketov 450 g in 1 kos briketov 800 g. Odtujena mačja hrana je bila oškodovani družbi nato vrnjena.

V zvezi s kaznivima dejanjema pod točkama 15 in 16. obtožnice utemeljen sum izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon S. S. z dne 9. 2. 2025. Iz zapisnika o ogledu z dne 9. 2. 2025 in nastalih fotografij pa je razvidno stanje kraja dejanja. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 9. 2. 2025 izhaja, da je policist Š. Š. opravil pregled nadzornih videoposnetkov v poslovalnici Bencinskega servisa ... na ... v ... Podrobnosti nakupa so razvidne tudi iz izpisa računa (priloga 86 k.o.), iz izpisa prometa na računu oškodovanke pa je razvidno, da je bil 9. 2. 2025 opravljen nakup v višini 13,69 EUR. Iz nadzornih videoposnetkov in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 2. 2025 izhaja, da je policist T. T. kot osebo, ki je na bencinskem servisu ... opravil nakup s kartico oškodovanke, prepoznal G. G. Iz posnetkov je tudi razvidno, da je G. G. pristopil do bankomata, na katerega je prislonil ali vstavil plačilno kartico, nato nekaj pritiskal po samem bankomatu, na koncu pa je kartico pospravil v žep ter zapustil kraj.

6.Vsak dokaz, na katerem temelji neposredna obtožnica, ki izkazuje obstoj utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje na straneh 3-11 obrazložitve povzelo, ga analiziralo ter ocenilo njegovo vrednost in pomembnost za zahtevani dokazni standard. Pri tem je tudi ustrezno odgovorilo na pomisleke, ki jih je pritožnik navajala že v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora in so podobni sedanjim pritožbenim argumentom. Posledično pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da pridobljeni videoposnetki nadzornih kamer niso na prvi pogled nezakoniti, gotovo pa bo moralo sodišče tekom sojenja odgovoriti tudi na to vprašanje, če bo aktualno. Ob tem, ko so obdolženca iz posnetkov prepoznali policisti, katerim je znan že iz prejšnjih postopkov, prav tako utemeljenega suma ne omajeta pritožbeno izpostavljeni dejstvi, da pri kaznivih dejanjih pod točko 1. ,2., 5., 6., 10., 11., 12., 13., 15 in 16. obtožnice pri obdolžencu niso bile zasežene odtujene stvari in da ni nobenega očividca kot priče, ki naj bi ga videla pri očitanih izvršitvah kaznivih dejanj. Po oceni pritožbenega sodišča je tako verjetnost, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja večja od verjetnosti, da ga ni, zato pritožbi zagovornika v delu, ko graja obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, ne gre pritrditi.

7.Neutemeljeni so očitki obrambe, ki se nanašajo na presojo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljene dejanske okoliščine objektivne in subjektivne narave izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec, če bo izpuščen na prostost, s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Kot objektivne okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo težo, način in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, pri čemer se mu očita kar 16 kaznivih dejanj, med katerimi so za veliko tatvino predpisane kazni do 5 let zapora. Od tega je storil oz. poskusil storiti dve kaznivi dejnji velike tatvine na predrzen način, ko je vstopil v stanovanja in jih preiskal ter v enem primeru tudi odtujil različne predmete, medtem ko so bile v stanovanjih osebe, sam pa se je brez zadržkov gibal v prostorih, kjer so le-te spale, pri tem pa je vedel, da se lahko vsak trenutek zbudijo in ga zalotijo. Kot subjektivne okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je specialni povratnik, ki je iz zadnjega prestajanja zaporne kazni prišel 1. 7. 2024, prvo kaznivo dejanje, ki se mu očita v tem postopku, pa je storil že 15. 7. 2024, kar je samo 14 dni po njegovem predčasnem odpustu iz zapora. To nedvomno kaže na njegov negativen odnos do spoštovanja pravnih norm in tudi odnos do izvrševanja kaznivih dejanj. Prav tako je nezaposlen in brez prihodkov.

Vse navedeno, torej tudi obsežna predkaznovanost, so, kljub drugačnemu zatrjevanju zagovornika, okoliščine, ki vsekakor utemeljuje priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Obramba izpostavlja, da obdolženec ni odvisnik od prepovedanih drog. Kljub temu pa je brezposeln in brez prihodkov, zato je povsem utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da si sredstva za preživljanje pridobiva z izvrševanjem kaznivih dejanj. Četudi bi morala biti sodba iz leta 2003, na katero se v predlogu za podaljšanje pripora sklicuje državno tožilstvo, že izbrisana, pa to ne omaje obsežne predkaznovanosti obdolženca in posledično obstoja pripornega razloga, saj je bil obdolženec od leta 2010 kar 16-krat obsojen za kazniva dejanja, zlasti premoženjske narave ter zaradi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Ni moč spregledati tudi tega, da je proti koncu obdobja, v katerem se mu v tem postopku očitajo storitve kaznivih dejanj, le-ta izvrševal le z dnevnim ali nekaj dnevnim razmikov (kazniva dejanja v mesecu februarju 2025 se mu očitajo dne 1.2.2025, 2.2.2025, 6.2.2025, 9.2.2025). Tako tudi pritožbena navajanja, da proti koncu tega obdobja ni pridobival večjih zneskov oz. da je kvečjemu pridobil še manj, kot v predhodno očitanih dejanjih, ne vplivajo na presojo njegove ponovitvene nevarnosti.

8.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pod točko 23. sodišče prve stopnje ustrezno argumentirana neogibnost pripora za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, ki jo presoja skladno z ustavnim načelom sorazmernosti in ki zagotavlja, da poseg v obdolženčevo prostost ne bo hujši, kot je nujno potrebno za zavarovanje dobrine, ki naj se s posegom zavaruje. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da teža in predvsem število očitanih mu kaznivih dejanj in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, pretehtata nad njegovo pravico do osebne svobode. Ob tem ni moč spregledati, da so bila obdolžencu v preteklosti že izrečene številne kazenske sankcije, tako denarna kazen, pogojne obsodbe, kot kazni zapora, pa ga do sedaj niso odvrnile od ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je pripor edini primeren ukrep, saj vsak milejši ukrep, tudi hišni pripor, namreč terja trdo voljo in željo obdolženca, da s kaznivimi dejanji ne nadaljuje, tega pa, glede na vse ugotovljeno, obdolženec do sedaj ni bil sposoben izkazati. Posledično ne gre slediti navedbam obrambe, da pripor ni sorazmeren in nujen ukrep.

Drži, da je sodišče prve stopnje pomotoma zapisalo, da je pripor nujen tudi za preprečitev obdolženčeve begosumnosti, pri čemer gre za očitno napako. Ukrep javljanje na policijski postaji, za katerega se zavzema zagovornik, tako ne pride v poštev, saj je ta namenjen zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti in preprečuje obdolženčevo begosumnost, ne pa ponovitvene nevarnosti.

Kljub temu, da premoženjska škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, ni bila velika, pa to še ne pomeni, da ni podana sorazmernost med zavarovanimi dobrinami in posegom v osebno svobodo obdolženca. Majhna vrednost predmetov, ki so bili odtujeni, namreč po oceni pritožbenega sodišča še vedno odtehta sicer najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je specialni povratnik, na katerega očitno nobena izrečena sankcija ne vpliva na način, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj. Nenazadnje se mu tudi v tem postopku očita kar šestnajstih kaznivih dejanj (in sicer tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, velike tatvine po tretji točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po prvi točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in 37. členom KZ-1 in kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1). Posledično je torej, kljub sicer manjšim vrednostim ukradenih predmetov, zlasti ob izjemno velikem številu očitanih kaznivih dejanj, pri čemer je storil oz. poskusil storiti dve kaznivi dejnji velike tatvine na predrzen način, utemeljen zaključek, da je podana sorazmernost med posegom v osebno svobodo obdolženca in varnostjo ljudi oziroma njihovega premoženja.

9.Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornika obdolženca niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Če bo za obdolženega nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.