Jedro

Okoliščina, da je bila sodna poravnava sklenjena v okviru drugega postopka in ne tistega, za katerega je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč, na obveznost vrnitve polovice stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči ne vpliva, saj se poravnava nanaša tudi na to zadevo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožnici naložil, da iz naslova izplačane brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji povrne znesek 687,44 EUR v v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 579/2015 z dne 5. 5. 2015 upravičena do brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. II P 774/2015, to je v postopku zaradi plačila odškodnine zoper A.A. Izvajalki brezplačne pravne pomoči odvetnici B.B. je bilo na podlagi sklepa z dne 14. 5. 2018 izplačanih 1.374,87 EUR nagrade in stroškov.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV P 380/2017 dne 31. 1. 2018 sklenjena sodna poravnava med A.A. in C.C., s katero sta pravdni stranki uredili medsebojna pravna razmerja iz več pravdnih in izvršilnih postopkov, med drugim tudi v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. II P 774/2015. Točka 4. poravnave namreč določa, da se A.A. zaveže tožnici glede terjatve iz pravdnega postopka št. II P 774/2015 plačati znesek 3.000,00 EUR v roku 30 dni, tožnica pa se je zavezala v tej zadevi umakniti tožbo in sicer v roku 3 dni po prejemu zneska 3.000,00 EUR. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je tožnica v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, delno uspela in na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje v znesku 3.000,00 EUR. Glede na to mora v skladu s prvim in petim odstavkom 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) povrniti polovico stroškov izplačanih odvetnici B.B., to je znesek 687,44 EUR.

3. Zoper to odločitev je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ji je bilo ob sklenitvi poravnave v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru št. IV P 380/2017 predočeno, da ne bo dolžna vračati nobenih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Iz tega razloga je tudi pristala na poravnavo. Odločba, s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, se nanaša na postopek II P 774/2015, v katerem ni bila sklenjena sodna poravnava, ampak je bila ta sklenjena v drugem postopku, to je v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, št. IV P 380/2017. Gre torej za pridobitev premoženja v drugem postopku, zato to ne more imeti pravnih posledic za dolžnost vračila dobljene brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka predlaga, da sodišče razpiše glavno obravnavo, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da tožnica ni dolžna vrniti terjanega zneska oziroma podredno, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Dodaja, da je bila poravnava res sklenjena v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, št. IV P 380/2017, s to pa sta pravdni stranki uredili številna odprta vprašanja, med drugim tudi v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. II P 774/2015. Glede na to ne more biti dvoma, da je tožnica v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, uspela in pridobila premoženje v znesku 3.000,00 EUR, zato mora vrniti polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da mora tožnica povrniti polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker je v postopku delno uspela in na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje, pravilna. Odločitev temelji na 48. člen ZBPP. Ta določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek). Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave (peti odstavek).

7. V predmetni zadevi je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč za postopek, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. II P 774/2015. Pravdni stranki, med katerima je bilo v teku več postopkov, sta v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru št. IV P 380/2017 sklenili sodno poravnavo, v kateri sta uredili tudi sporno pravno razmerje iz zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 774/2015 in sicer tako, da se zaveže A.A. tožnici plačati znesek 3.000,00 EUR, tožnica pa bo prejemu plačila tožbo v zadevi II P 774/2015 umaknila. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila poravnava realizirana. Na tej dejanski podlagi pa je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno napravil zaključek, da je tožnica na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje.

8. Navedbe tožeče stranke, s katerimi temu oporeka, so neutemeljene. Okoliščina, da je bila sodna poravnava sklenjena v okviru drugega postopka in ne tistega, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, na odločitev ne vpliva, glede na to, da iz poravnave nedvoumno izhaja, da se nanaša tudi na to zadevo. Temu je dodati, da bi imela poravnava enak učinek tudi, če bi bila sklenjena izvensodno (peti odstavek 48. člena ZBPP). Odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato tudi tožničina (neutemeljena) pričakovanja, da zaradi sklenjene poravnave ne bo dolžna vrniti sredstev, prejetih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo.

9. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točke izreka te sodbe) .

10. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave, saj njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

11. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.