Jedro

Pri obravnavanju pravočasnosti predloga za obnovo je sodišče pravilno presojalo: 1) ali gre v predlogu za obnovo res za nove dokaze glede drugačnega poteka t. i. K. poti, pri čemer je sodišče vezano na časovne meje pravnomočnosti odločbe – nova dejstva ali novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega postopka le, če so ti obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa toženci zanje niso vedeli do trenutka, ko so še lahko navajali nova dejstva in predlagali nove dokaze v pravnomočno končanem postopku; 2) možnost izdaje za tožence ugodnejše odločbe na podlagi novih dokazov in 3) skrbnost tožencev glede zbiranja procesnega gradiva v prejšnjem postopku.

ZPP dopolnjevanja že vloženega predloga za obnovo izrecno ne ureja, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je tudi predlagano zaslišanje presodilo s kriteriji iz 394. in 395. člena ZPP, smiselno enako kot nov predlog za obnovo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka sklepa zavrnilo predlog toženih strank za obnovo postopka, v 2. točki pa je prvemu, drugemu in tretjemu tožencu naložilo plačilo tožnikovih pravdnih stroškov za obnovo postopka v višini 826,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Zoper navedeni sklep v celoti se pritožujejo prva, druga in tretja tožena stranka in uveljavljajo razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da sodišče njihovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožniki zatrjujejo, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo njihov dokazni predlog za zaslišanje priče I. G.. Toženci od njega niso odstopili niti po predložitvi pisne izjave I. G.. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da po predložitvi zadevne izjave nihče več ni izrecno zahteval G. zaslišanja, in obrazložitev, da ga iz tega razloga ni izvedlo, sta zmotni. V kolikor predlagane priče sodišče ni želelo zaslišati, bi moralo oceniti vsaj dokazno vrednost njegove pisne izjave. Navajajo, da njihova trditev, da so uspele pridobiti v času od prejšnjega naroka za glavno obravnavo dne 12.11.2009 nove dokaze in so izvedele za nova dejstva, za katera dotlej niso vedele in jih posledično niso mogle uporabiti, vsebuje trditev, da dokaza brez svoje krivde niso mogle pridobiti prej. Ne morejo dokazovati negativnega dejstva in jim ni jasno, kaj lahko stranka v takem primeru stori. Predlagane priče niso mogle brez lastne krivde predlagati že prej, ker enostavno niso vedele, da lahko ta priča izpove o poteku t.i. K. poti. V primeru, da je sodišče presodilo, da bi moral biti predlog za zaslišanje te priče podan že ob vložitvi predloga za obnovo postopka in ne kasneje, bi moralo oblikovati nov spis s predlogom za obnovo postopka, ne pa tak dokazni predlog zavrniti z utemeljitvijo, da je bil podan kasneje. Tožene stranke so imele na voljo rok 30 dni od dneva, ko so zanj izvedele.

Nadalje pritožba ponavlja navedbe iz predloga za obnovo postopka glede zatrjevano novega dokaza, mapne kopije oz. načrta parcele Geodetske uprave z dne 11.11.2009. Pritožniki še enkrat poudarijo, da ga v prejšnjem postopku niso predložili, ker ga niso imeli, to pa vsebuje tudi trditev, da brez njihove krivde. Ponovljene so prav tako trditve glede poteka K. poti, kot naj bi jasno izhajale iz izpovedbe priče A. Z. B. v povezavi s predloženim dopisom Občinskega ljudskega odbora K. z dne 18.12.1953. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem postopku v zvezi z obravnavo predloga za obnovo postopka predlog zavrnilo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema obširne in pravilne razloge prvostopnega sodišča, ki jih je navedlo za svojo odločitev in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

Kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, pogoje za obnovo postopka določa Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) v 394. – 396. členu. Materialnopravno podlago predstavlja 10. točka 394. člena ZPP, na podlagi katere se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Zaradi navedenih okoliščin se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena ZPP). Predlog za obnovo postopka mora stranka vložiti v predpisanem roku 30 dni od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 1. odstavka 396. člena ZPP), vendar pred potekom 5 let od dneva, ko je izpodbijana odločba postala pravnomočna (3. odstavek 396. člena ZPP). Začetek teka 30-dnevnega roka se šteje od pravnomočnosti izpodbijane odločbe oz. od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (2. odstavek 396. člena ZPP).

Pri obravnavanju pravočasnosti predloga za obnovo je prvostopenjsko sodišče tako pravilno presojalo: 1) ali gre v zadevnem predlogu za obnovo res za nove dokaze glede drugačnega poteka t.i. K. poti, pri čemer je sodišče vezano na časovne meje pravnomočnosti odločbe – nova dejstva ali novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega postopka le, če so ti obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa toženci zanje niso vedeli do trenutka, ko so še lahko navajali nova dejstva in predlagali nove dokaze v pravnomočno končanem postopku; 2) možnost izdaje za tožence ugodnejše odločbe na podlagi novih dokazov in 3) skrbnost tožencev glede zbiranja procesnega gradiva v prejšnjem postopku.

Pritožbeni očitek glede neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje priče I. G. ter neopredelitve do njegove pisne izjave je neutemeljen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je prvostopenjsko sodišče presodilo, da izvedba predlaganega zaslišanja ni bila dopustna. Kot dodatni razlog za to, da I. G. ni bil zaslišan, je bilo navedeno, da so tožene stranke njegovo pisno izjavo dne 25.1.2010 predložile namesto predlaganega zaslišanja.

Presoja, ali je bila predložena pisna izjava I.G. predlagani dokaz namesto

ali poleg

predlaganega zaslišanja, je nerelevantna. Sodišče namreč soglaša s presojo prvostopenjskega sodišča, da je bil predlagani dokaz nedopusten.

Zaslišanje I. G. je bilo predlagano z vlogo z dne 11.12.2009, po že vloženem predlogu za obnovo postopka z dne 7.9.2009 in opravljenem prvem naroku za obravnavanje predloga za obnovo dne 12.11.2009. Zadevno zaslišanje pa ni bilo predlagano kot dokaz v podporo zatrjevanim novim dokazom v predlogu za obnovo z dne 7.9.2009, temveč kot eden izmed dodatnih 6 novih dokazov, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP. ZPP dopolnjevanja že vloženega predloga za obnovo – kot v zadevnem primeru – izrecno ne ureja, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tudi predlagano zaslišanje presodilo s kriteriji iz 394. in 395. člena ZPP, smiselno enako kot nov predlog za obnovo. Sodišče sledi odločitvi prvostopenjskega sodišča, da toženci niso navedli, zakaj tega dokaza brez svoje krivde niso mogli uveljavljati že preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena ZPP). Sledeč jezikovni razlagi trditve, da so »toženci uspeli v času od prejšnjega naroka za glavno obravnavo dne 12.11.2009 pridobiti nove dokaze in so izvedeli za nova dejstva, za katera do sedaj niso vedeli in jih niso mogli uporabiti,« nikakor ni mogoče sprejeti pritožbene navedbe, da citirana trditev vsebuje tudi navedbo, da dokaza niso mogle predložiti prej brez svoje krivde . Prav slednje pa je predpostavka za dovoljenost predloga za obnovo in analogno s tem za izvedbo predlaganega zaslišanja I. G..

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožene stranke ne morejo dokazovati »negativnega dejstva« in da ni jasno, kaj lahko stranka v takšnem primeru stori. Sodišče pritrjuje stališčem prvostopenjskega sodišča, da je za zadostitev kriteriju iz 2. odstavka 395. člena ZPP potrebno dokazati skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva v prejšnjem postopku. To pomeni, da je treba navesti, zakaj pravdna stranka dokaza ni mogla predložiti že v prejšnjem postopku, ne samo zatrjevati, da prej z njim ni razpolagala. Zgolj iz slednjega namreč ni mogoče sklepati o nekrivdni kasnejši predložitvi dokazov. Pravilna je tudi obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da iz obširne sodne prakse izhaja strožja presoja, ali bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze ob potrebni skrbnosti že prej. Pri predlaganju zaslišanja I. G. tožene stranke niso niti zatrjevale zadostne skrbnosti pri predlaganju dokazov v prejšnjem postopku, kaj šele, da bi jo tudi utemeljile. Predlagani dokaz torej upravičeno ni bil dopuščen.

Oblikovanje novega spisa s predlogom za obnovo postopka bi bilo z vidika načela ekonomičnosti postopka nesmiselno, zgoraj obrazložene odločitve pa ne bi v ničemer spremenilo, saj bi se predlagano zaslišanje tudi v takšnem primeru presojalo s pogoji iz 394. in 395. člena ZPP. Tudi ta pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

Prvostopenjsko sodišče je nenazadnje ocenilo tudi pisno izjavo I. G.. Iz obrazložitve namreč jasno izhaja, da je iz listine razvidno, da je nastala dne 6.1.2010, torej po dnevu pravnomočnosti z obnovo napadene odločbe, tj. 17.6.2009 (z dnem izdaje drugostopenjske odločbe), in je zato nedovoljena. Kot obrazloženo že zgoraj in s strani prvostopenjskega sodišča, so v obnovi postopka upoštevni le dokazi, ki so že obstajali v času odločanja v prejšnjem postopku, le toženci zanje brez krivde niso vedeli do trenutka, ko so nove dokaze še lahko predlagali.

Glede pritožbenih navedb, da tožene stranke v prejšnjem postopku niso predložile tudi mapne kopije oz. načrta parcele z dne 11.11.2009, ker ga niso imele, to pa vsebuje trditev, da brez njihove krivde pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju glede zahteve iz 2. odstavka 395. člena ZPP v celoti soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča. Tudi ta pritožbena navedba je zato neutemeljena.

Na podlagi navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena iz uveljavljanih razlogov niti iz razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena ZPP. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 353. členom ZPP je bilo pritožbo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki pritožbenih stroškov niso priglasili, zato odločanje o njih ni potrebno.