Jedro

Za odločanje v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki so bili sproženi pred bivšimi sodišči združenega dela, so bila stvarno pristojna delovna sodišča, ki so prevzela nerešene zadeve sodišč združenega dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in mu iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi posledic poklicne bolezni dosodilo 3,750.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2001 dalje do plačila, višji odškodninski zahtevek pa zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in skupni znesek dosojene odškodnine znižalo na 3,250.000,00 SIT.

Strinjalo se je, da je podana tako krivdna kot tudi objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je v posledici poklicne bolezni - bronhialne astme zaradi neizdelanih natančnih navodil za delo z lepili, zaradi prekoračitve dovoljenih koncentracij in neupoštevanja rokov za opravljanje ekoloških meritev, pa tudi v posledici povečane nevarnosti zaradi dela v okolju, kjer se nahajajo hlapi zdravju škodljivih snovi, utrpel tožnik.

Zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da delovno sodišče ni bilo stvarno pristojno za odločanje v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, tudi sicer pa je izpodbijana sodba sama s sabo v nasprotju in je ni moč preizkusiti.

Revizija je bila v skladu z določili 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 12/03) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu z določili 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

V tem sporu je bila tožba vložena dne 23.9.1993 še pred takratnim Sodiščem združenega dela v Kranju. Kasneje sprejeti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98), ki je pričel veljati s 13.5.1994, je v 2. točki 4. člena res določil, da delovno sodišče ni pristojno za odločanje v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Hkrati pa je v prehodnih določbah, to je v 2. odstavku 71. člena, določil, da se postopek v zadevah zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki je nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje do pravnomočnosti pred pristojnim delovnim sodiščem. Delovno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju, ki je po uveljavitvi ZDSS v letu 1994 prevzelo nerešene zadeve Sodišča združenega dela v Kranju, ki je takrat prenehalo obstojati, in Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kot pritožbeno sodišče, sta bili torej stvarno pristojni za odločanje v tem sporu, tako da v reviziji smiselno uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno smiselno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih tako glede temelja prisojene odškodnine, kot glede njene skupne višine in višine iz posameznih odškodninskih naslovov uveljavljane nepremoženjske škode, tako da se v vseh bistvenih elementih da preizkusiti.

Ob materialnopravnem preizkusu sodišče ugotavlja, da pri izdaji izpodbijane sodbe materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Ugotovitev odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je v posledici poklicne bolezni utrpel tožnik, temelji na določbah 1. in 2. odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ki je veljal v času nastanka škode in odločanja sodišča prve stopnje, določitev višine pravične odškodnine iz posameznih odškodninskih naslovov pa na določbah 200. člena ZOR.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.