Jedro

Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 5.1.2009 o zavrženju tožbe se zavrne in sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi zoper sklep z dne 26.1.2009 o povrnitvi stroškov postopka se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog S. povrnitev stroškov zavrne.

Obrazložitev

: S sklepom z dne 5.1.2009 je zavržena tožba zaradi plačila koristi, za katero sta prikrajšana pok. M. in D. M., ker premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, nista mogla uporabljati oz. z njim razpolagati v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (7.12.1991) do pravnomočnosti delne odločbe o denacionalizaciji (12.7.2003).

S sklepom z dne 26.1.2009 je tožeči stranki naložena obveznost plačila 280,91 € pravdnih stroškov.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5.1.2009 se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da judikat, ki ga je uporabilo sodišče (sodba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 44/2001), v obravnavanem primeru ni uporaben, ker v citirani zadevi skrbnik ni bil sorodnik oz. pravni naslednik tožnikov, V. G. pa je pravni naslednik tožnikov; ostali pravni nasledniki so razvidni iz odločbe UE Kranj z dne 3.7.1996. Iz te odločbe je razvidno, da imata tožnika skrbnika vse do pravnomočnega sklepa o dedovanju, da je skrbnik je eden izmed pravnih naslednikov obeh tožnikov, ostali pravni nasledniki tožnikov pa se skrbništvom strinjajo. Vsi sorodniki tožnikov z vložitvijo tožbe soglašajo. Meni, da stališče prvostopenjskega sodišča vodi v negacijo skrbništva za poseben primer in ustvarja nemogoč ter nedopusten pravni položaj. Po njegovem mnenju je v ponovljenem postopku treba skrbnika za poseben primer pozvati, da tožbo popravi tako, da kot tožečo stranko označi sebe in druge znane sodediče, pravne naslednike denacionalizacijskih upravičencev – tožnikov.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26.1.2009 se po skrbniku za poseben primer pritožuje tožeča stranka. Skrbnik za poseben primer šteje, da mu sodišče z vročitvijo prvega in drugega sklepa priznava pravni interes in s tem status stranke v postopku. Navaja, da prijavlja svojo intervencijo na strani tožeče stranke. Meni, da bi moralo biti o stroških odločeno skupaj z glavno stvarjo. Ker to ni bilo storjeno, je bil kršen 4. odstavek 163. čl. ZPP. Opozarja na nasprotje, ker sodišče po eni strani zatrjuje, da tožnika ne moreta biti stranki (sklep z dne 5.1.2009), po drugi strani pa jima nalaga obveznosti (sklep z dne 26.1.2009). Po Zakonu o dedovanju naj bi premoženje prešlo na dediče, zato tožnika nimata premoženja. Meni, da je sodišče prekršilo procesna načela, ki jih je samo navedlo.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 5.1.2009. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Oseba, ki te sposobnosti nima, v pravdnem postopku ne more nastopati niti na aktivni niti na pasivni strani. Pritrditi je stališču prvostopenjskega sodišča, da gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnika to lastnost pridobila. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo kot sta tožnika. Takšna je usklajena sodna praksa vrhovnega sodišča in sodba, ki jo citirata prvostopenjsko sodišče ter pritožba, je le ena od mnogih, ki zagovarjajo enako stališče. Kadar tožbo vloži oseba, ki ne more biti pravdna stranka, ta pomanjkljivost pa se ne da odpraviti, sodišče tožbo zavrže, praviloma že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, namenjeni zlasti preizkušanju obstoja procesnih predpostavk (5. odstavek 81. čl. ZPP). Na procesno predpostavko sposobnost biti stranka pazi sodišče ves čas postopka (80 čl. ZPP), pritožbeno sodišče pa tudi v pritožbenem postopku (11. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP).

Na zgoraj navedeno uporabo procesnih pravil materialnopravna podlaga spora nima vpliva, zato je pravno nepomembno, kar izpostavlja pritožba, da je skrbnik V. G. pravni naslednik tožnikov ter da ostali znani pravni nasledniki tožnikov z vložitvijo tožbe in skrbništvom soglašajo. 2. odstavek 72. čl. Zakona o denacionalizaciji, ki se navaja kot pravna podlaga tožbe, aktivne legitimacije za zahtevek iz naslova izgubljene koristi zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja ne veže oz. omejuje na osebo denacionalizacijskega upravičenca.

O pritožbi zoper sklep z dne 26.1.2009. Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da tožnika ne moreta biti stranka postopka, zato jima ni mogoče nalagati obveznosti. Upoštevanje tega pritožbenega razloga bi terjalo spremembo sklepa tako, da je plačnik stroškov tožene stranke skrbnik za poseben primer, ki jih je povzročil (2. odstavek 156. čl. ZPP). Vendar pa do tega ne more priti, ker spreminjanje sklepa v pritožnikovo škodo ni dopustno (359. čl. ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. čl. ZPP) in ker, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, stroški postopka toženi stranki niso nastali.

V pravdnem postopku sodišče odloča o stroških, ki so strankama nastali med postopkom ali zaradi postopka, sodišče prve stopnje pa je odločalo o stroških, katerih povrnitev je zahtevala tretja oseba, ki ni stranka postopka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je podajal odgovor na tožbo, se je v odgovoru na tožbo samovoljno označil za toženca (poleg Republike Slovenije). Določitev tožene stranke je v pristojnosti tožnika, ki je tožbo uperil zoper Republiko Slovenijo, ki jo na podlagi 1, 7., 15. in 19. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu zastopa Državno pravobranilstvo. Ker za povrnitev stroškov tretji osebi ni pravne podlage, ti stroški tudi niso bili potrebni, je sklep o stroških spremenjen tako, da je zahtevek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za povrnitev stroškov zavrnjen (3. točka 365. čl. ZPP).