Jedro

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova lahko dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva prvi odstavek 55. člena ZIZ. V skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ pa mora biti ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen. Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ). Zgolj navedba, da niso podani vsi objektivni razlogi za izvršbo, pa je presplošna, da bi jo lahko pritožbeno sodišče preizkusilo, saj dolžnik ni navedel konkretnih trditev o tem, kateri objektivni razlogi niso bili podani.

Izrek

Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 8.7.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da v predlogu za izvršbo niso podani vsi objektivni razlogi za izvršbo, zato jih bo skupaj s pravno zastopnico, ki je trenutno na dopustu, sodišču argumentirano predložil. Ker je prvostopno sodišče ugovor presodilo kot neutemeljen, ga je na podlagi drugega odstavka 54. člena ZIZ odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču kot pritožbo.

Pritožba (ugovor) ni utemeljena.

Upnik je v konkretnem primeru predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah dolžnika, sklenjenega pred Okrajnim sodiščem v Kamniku, opr. št. R 72/97 z dne 21.5.1997. Izvršilno sodišče je zato pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, na sporazum strank v celoti vezano (prim. prvi odstavek 17. člena ZIZ). To pomeni, da sodišče ne odloča o obstoju terjatve, saj je o tem že pravnomočno odločeno z izvršilnim naslovom niti o pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč le ugotavlja, ali je upnik predlagal izvršbo terjatve nevedene v izvršilnem naslovu, ter postopa za prisilno izvršitev le-te (1. odst. 1. člena ZIZ), če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v določenem paricijskem roku. Ugovor zoper sklep o izvršbi lahko zato dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva prvi odstavek 55. člen ZIZ v 1. do 12. točki.

V skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen. To pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.

Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa tudi opozorjen, pa je sklepu o izvršbi kljub temu ugovarjal povsem neobrazloženo. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), s katerimi lahko uspešno izpodbija sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Zgolj navedba, da niso podani vsi objektivni razlogi za izvršbo, pa je presplošna, da bi jo pritožbeno sodišče lahko preizkusilo, saj dolžnik ni navedel konkretnih trditev o tem, kateri objektivni razlogi niso bili podani.

Ker dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, prav tako pa ni najti razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 381. členom ZPP/77 ter drugi odstavek 55. člena in 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo ( ugovor) kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).