Jedro

Tudi tako imenovani nadomestni upravičenci iz 12. člena ZDen stopijo v materialni položaj upravičencev iz 9. člena ZDen, zato jih ni mogoče obravnavati drugače. Namen 6. odstavka 42. člena ZDen je v tem, da gre tistim upravičencem, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, toliko odškodnine, kot so morali zanj plačati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, št. ... z dne 17. 11. 2005 se v zavrnilnem delu odpravi in zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbi tožnika delno ugodila in dopolnilno odločbo Upravne enote A., št. ... z dne 27. 10. 2006 odpravila v delu, ki se nanaša na parc. št. 510, vrt 6 b.r. v izmeri 831 m2, k.o. B. Zato se v 1. točki izreka navedene dopolnilne odločbe črtajo besede: "ter parc. št. 510, vrt 6 b.r., v izmeri 831 m2", prav tako se v navedeni točki izreka črtajo besede: "v višini 18.781,00 DEM" in se nadomestijo z besedami: "v višini 10.988,59 DEM". Prav tako se v 1. točki izreka, v kateri je določena obveznost zavezanke Slovenske odškodninske družbe za izročitev obveznic v postopku določenima upravičencema in skrbnici za posebni primer: "v višini 6.260,33 DEM", ki je naveden trikrat, črta in se nadomesti z besedami: "v višini 3.662,68 DEM". Zadeva se v delu, ki se nanaša na parc. št. 510, vrt 6 b.r., v izmeri 831 m2 k.o. B., vrne organu prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno odločanje, v ostalem delu pa se pritožba zavrne in ostane odločba organa prve stopnje v veljavi. Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnilni del navedene dopolnilne odločbe prvostopnega upravnega organa. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, glede v tožbi napadenega dela navaja, da je predmet denacionalizacijskega postopka odločanje o podržavljenem premoženju - pol stanovanjske hiše v A., ... ulica št. ..., ki je stala na parc. št. 520 (hiša v izmeri 28 m2 in dvorišče v izmeri 204 m2) in parc. št. 510 (vrt v izmeri 831 m2) v času podržavljenja pripisana k vložni št. 200 k.o. B. Ugotovljeno je bilo, da je bilo navedeno premoženje podržavljeno pokojnemu Z.Z. starejšemu, z zaplembno odločbo z dne 29. 8. 1945, ki je bila izdana na podlagi Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile. Ker je bilo za omenjenega ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev upravičenja iz 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 do 54/02, v nadaljevanju ZDen), je upravni organ v skladu z 12. členom ZDen določil za upravičence do denacionalizacije navedenega premoženja ženo T.Z., sina Z.Z. mlajšega in sina V.Z. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da vrnitev navedenih nepremičnin v naravi ni mogoča, zaradi česar je bila, potem ko je upravni organ ugotovil vrednost navedenih nepremičnin, za navedene nepremičnine določena odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Že v pritožbi je bila sporna višina za navedene nepremičnine določene odškodnine. Slovenska odškodninska družba - pritožnica je menila, da bi bilo treba odškodnino za hišo določiti ob upoštevanju, da je hiša prešla v zasebno last upravičenca Z.Z. mlajšega na podlagi pogodbe, zaradi česar bi bilo potrebno višino odškodnine imenovanemu upravičencu določiti v skladu z določbo 6. odstavka 42. člena ZDen. Te ugovore tožena stranka zavrne kot neutemeljene. Iz določbe 6. odstavka 42. člena ZDen namreč izhaja, da imajo pravico do odškodnine tudi upravičenci, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, pri čemer tem pripada odškodnina v višini revalorizirane kupnine. Tožena stranka se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je za svojo odločitev navedel upravni organ prve stopnje in jih ocenjuje kot pravilne. Tudi po oceni tožene stranke gre v predmetni zadevi za poseben primer, saj so upravičenci trije, ki so vstopili kot upravičenci po 12. členu ZDen. Ker je le eden od njih nepremičnino pridobil s pravnim poslom, bi tako ob upoštevanju citirane zakonske določbe, bil omenjeni obravnavan drugače napram ostalima dvema upravičencema, kar kot navaja prvostopni organ, res ne bi bilo pravično v smislu poprave krivic.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, saj se z izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu ne strinja, ker meni, da je bilo v postopku nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Vztraja pri navedbah iz pritožbe in navaja, da iz spisne dokumentacije izhaja, da se danes celotna hiša, ob podržavljenju stoječa na par. št. 520, nahaja v zasebni lasti Z.Z. mlajšega, ki ima v postopku denacionalizacije na podlagi 12. člena ZDen, poleg T.Z. in V., položaj upravičenca in sicer za premoženje podržavljeno Z.Z. starejšemu. Tožeča stranka glede na to, da je iz obrazložitve prvostopne dopolnilne odločbe razvidno, da je obravnavana polovica hiše, ki je bila predmet zaplembe, prešla v zasebno last upravičenca Z.Z. mlajšega na podlagi kupne pogodbe, meni, da bi bilo odškodnino v obliki obveznic imenovanemu upravičencu določiti v skladu z določbo 6. odstavka 42. člena ZDen. Takšno stališče tožena stranka zavrača, tožeča stranka pa meni, da zakon v določbi 6. odstavka 42. člena ZDen le določa, da imajo pravico do odškodnine tudi upravičenci, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, pri tem pa ne določa, da je za takšno upravičenje pomembno, na podlagi katerega člena ZDen je posamezna fizična oseba pridobila status upravičenca. Dejstvo je, da ima upravičenec Z.Z. mlajši v postopku denacionalizacije status upravičenca, je pa imenovani pridobil polovico podržavljene stanovanjske hiše z odplačnim pravnim poslom. Navedeno po mnenju tožeče stranke pomeni, da glede na to, da ima imenovani v postopku denacionalizacije status upravičenca in glede na to, da je podržavljeno nepremičnino pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla, mu je v postopku denacionalizacije posledično treba odškodnino v obliki obveznic določiti v višini revalorizirane kupnine. Tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je bila vročena tudi strankama z interesom in zastopniku javnega interesa, ki pa udeležbe v tem postopku ni prijavil. Tožba je utemeljena.

Med strankami ni sporno, da so upravičenci do denacionalizacije trije, ki izpolnjujejo pogoje upravičenja iz 12. člena ZDen in tudi ni sporno, da je polovica stanovanjske hiše, ki je predmet denacionalizacije, prešla v zasebno last upravičenca Z.Z. mlajšega na podlagi pogodbe. Tožeča stranka že ves čas postopka opozarja na uporabo 6. odstavka 42. člena ZDen, ki določa, da imajo pravico do odškodnine tudi upravičenci, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla. Sodišče stališča tožene stranke, da ker je le eden od upravičencev nepremičnino pridobil s pravnim poslom, bi bil ob upoštevanju 6. odstavka 42. člena ZDen obravnavan drugače kot druga dva upravičenca, kar naj ne bi bilo pravično in v smislu poprave krivice, zavrača kot nepravilno in v nasprotju z določbami ZDen. Po presoji sodišča so tudi tako imenovani nadomestni upravičenci iz 12. člena ZDen stopili v materialni položaj upravičencev iz 9. člena ZDen, zato jih ni mogoče obravnavati drugače. V zadevi je nesporno, da je eden izmed treh upravičencev podržavljeno premoženje pridobil nazaj na podlagi odplačne pogodbe. Tak primer pa ureja določba 6. odstavka 42. člena ZDen. Po tej določbi upravičencu pripada odškodnina. Namen 6. odstavka 42. člena ZDen je v tem, da gre tistim upravičencem, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla toliko odškodnine, kot so morali zanj plačati. To pa pomeni, da ne pride v poštev vrnitev podržavljenega premoženja v naravi niti odškodnina, izračunana po metodologiji zagotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, ki so po izrecni določbi 1. odstavka 6. člena ZDen uporabljajo tudi glede zadev, ki jih ureja ZDen kolikor niso z njim v nasprotju. Po splošnih odškodninskih predpisih pa je taka odškodnina valorizirana kupnina.

Glede na povedano so torej tožbeni ugovori utemeljeni, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - odl. US, v nadaljevanju ZUS), zaradi napačne uporabe materialnega zakona odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek na podlagi 2. in 3. odstavka istega člena ZUS.