22. 5. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Maria Azinovića, Jasminke Dedić in Jina Azinovića, ki ga zastopata zakonita zastopnika Mario Azinović in Jasminka Dedić, vsi Ljubljana, na seji 22. maja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki navajajo, da so se kot družina prijavili na 11. javni razpis Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Ob vložitvi prijave je bil prvi pobudnik (oče) star 36 let, zato ne sodijo v kategorijo "mladih družin", saj je pogoj za uvrstitev v to kategorijo, da nobeden od staršev ne sme biti starejši od 35 let. Zaradi starosti oziroma rojstva očeta naj zato ne bi bili uvrščeni v prednostno kategorijo prosilcev (mlado družino). Zato pobudniki menijo, da je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki "mlado družino" opredeljuje kot družino z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let", diskriminacijski, kljub temu, da poskuša doseči legitimen namen (prvo reševanje stanovanjskega vprašanja za ljudi z otroci in spodbujanje ljudi k ustvarjanju družine). Ta namen naj bi izpodbijana ureditev lahko dosegla z milejšimi ukrepi. Kot primer navajajo Zakon o nacionalni stanovanjski shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – ur. p. b. - ZNSVS), ki naj bi "mlado družino" opredeljeval ustrezno in nediskriminacijsko, in sicer naj bi "mlado družino" opredeljeval kot "družino z enim ali več otroki, pri čemer vsaj en otrok…še ni šoloobvezen".. Pobudniki menijo, da je Pravilnik v neskladju s 14. in z 79. členom Ustave in s 3. členom Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 50/94 – ZUNEO). Šlo naj bi za več oblik diskriminacije (neposredna diskriminacija zaradi starosti oziroma rojstva, posredna diskriminacija zaradi spola in posredna diskriminacija zaradi dvostarševske družinske skupnosti). Obstoječa ureditev naj bi bila v neskladju tudi z 2. in s 27. členom Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), s 26. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, ŠT. 9/92 – MPDPP), z 2., z 10. in z 11. členom Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 2/93 – MPESKP) ter z 31. členom in s členom E Evropske socialne listine (Spremenjena, Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – MESL).

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakon o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo (v konkretnem primeru po izčrpanju pravnih sredstev v upravnem sporu), pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da morajo pobudniki že v postopku pred pristojnimi organi uveljavljati trditve o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njihovem primeru. Iz priložene odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Stanovanjski sklad) izhaja, da je bila pobudnica sicer uvrščena na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, vendar ji stanovanje ni bilo dodeljeno. Pobudniki ne izkazujejo, da so zoper odločitev Stanovanjskega sklada izčrpali vsa pravna sredstva. Zato nimajo neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijanega predpisa in je bilo treba njihovo pobudo zavreči.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik