Jedro

Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti na stvarno pristojnost sodišča prve stopnje. Z ugovorom o stvarni nepristojnosti lahko revident uspe le, če ga je jasno in določno uveljavljal v pritožbi.

Na podlagi določb Kolektivne pogodbe dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 19/96, v nadaljevanju: KP dejavnosti) in Statuta Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je delodajalec, v katerem je ustanovljen sindikat, dolžan odvajati sindikalno članarino navedenemu sindikatu le, če je o tem med njima sklenjena posebna pogodba. To velja tudi za razmerje med navedenim sindikatom in sindikatom pri delodajalcu, pri čemer je pogoj za plačevanje (odvajanje) članarine članstvo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog (zahtevek) predlagateljice, da sta ji nasprotna udeleženca iz naslova neplačane sindikalne članarine za čas od oktobra 1997 do avgusta 2001 nerazdelno dolžna plačati znesek 49,170.865,81 SIT s pripadki.

Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da predlagatelj ni dokazal, da bi bila med njim in prvim nasprotnim udeležencem sklenjena pogodba o nakazovanju članarine, ki bi morala temeljiti na Kolektivni pogodbi dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 19/96 v nadaljevanju: KP dejavnosti). Na podlagi 11. člena Statuta predlagatelja (v nadaljevanju: Statut) in Zakona o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93, v nadaljevanju: ZRS) je po izvedenem dokaznem postopku sklepalo, da člani drugega nasprotnega udeleženca niso tudi člani predlagatelja (pristopna izjava, listina B II/3). Predlagatelj nima z drugim nasprotnim udeležencem sklenjenega dogovora o sodelovanju oziroma o plačevanju članarine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja. Sprejelo je dokazne in pravne zaključke sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da prvi nasprotni udeleženec ni nakazoval sindikalne članarine predlagatelju. Ni dokazov o tem, da bi člani drugega nasprotnega udeleženca pooblastili prvega nasprotnega udeleženca za nakazovanje sindikalnih članarin.

Spor med predlagateljem in drugim nasprotnim udeležencem ni kolektivni delovni spor v smislu 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, v nadaljevanju: ZDSS), vendar predlagatelj v zvezi s tem ni ugovarjal stvarni pristojnosti delovnega sodišča. Sodišče prve stopnje je odločalo v senatu petih sodnikov, kar pa ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP).

Druga nasprotna udeleženka je samostojna sindikalna organizacija s položajem pravne osebe (listina B II/1). Predlagatelj ni dokazal, da se je drugi nasprotni udeleženec izrecno zavezal nakazovati sindikalno članarino.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je predlagatelj vložil revizijo zaradi razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka (14. točka) 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po navedbah revidenta v tem, ker je bil senat na prvi stopnji nepravilno sestavljen in ker je že v začetku izpodbijal stvarno pristojnost delovnega sodišča (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče bi samo moralo sprožiti spor o pristojnosti. Sodbe sodišča ni mogoče preizkusiti, ker v obrazložitvi ni navedeno, zakaj sodišči štejeta, da pogodba o nakazovanju članarine ni bila sklenjena. V zvezi s tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Predlagatelj je dokazal, da je med njim in prvim nasprotnim udeležencem bilo dogovorjeno nakazovanje članarine, kar je razvidno iz dveh dopisov z dne 17.3.1998. Bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je v zvezi s tem podana zato, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni oprlo sodbe na dokaze, ki to potrjujejo.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bi naj bila tudi v tem, ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so se v članstvo predlagatelja vključevale le fizične osebe. Drugi nasprotni udeleženec se je s sklepom Republiškega odbora sindikata z dne 22.11.1997 zavezal, da mu bo plačeval oziroma odvajal določen del članarine. Ta bistvena kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je druga nasprotna udeleženka samostojna sindikalna organizacija.

Ni pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da je drugi nasprotni udeleženec predlagatelju nakazoval članarino v času pred vložitvijo tožbe.

Kršitev materialnega prava je podana zato, ker je sodišče druge stopnje, kljub razlogom, ki jih je navedel predlagatelj, sprejelo stališče, da je drugi nasprotni udeleženec reprezentativni sindikat. Sodišče je poseglo v pogodbeno voljo strank v zvezi z ugotovitvami o plačevanju in obračunavanju članarine. Svojo pristojnost pa je sodišče prekoračilo v obrazložitvi in individualnih pooblastilih posameznih delavcev.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotnima udeležencema (drugi nasprotni udeleženec je nanjo odgovoril) in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je drugi nasprotni udeleženec navajal, da je samostojna pravna oseba in da predlagatelj ni dokazal članstva, ni pa dokazov tudi o tem, da se je drugi nasprotni udeleženec zavezal nakazovati članarino. Predlagal je zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le izjemoma. Pogoji zanjo so izčrpno določeni v 367. členu ZPP, razlogi pa v 370. členu ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP velja načelo, da mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Kršitev določbe 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno ... sodišče druge vrste ...") je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Vendar nanjo sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, ker ta kršitev v drugem odstavku 350. člena ZPP ni navedena. To za stranko (pritožnika) pomeni, da mora v pritožbi jasno in nedvoumno navesti, da ugovarja stvarni pristojnosti sodišča. Iz dvoumne navedbe predlagateljice na drugi strani pritožbe z dne 21.2.2002 ("... vendar pa predlagatelj meni, da za kolektivni delovni spor ne gre, saj ne gre za nobenega od primerov naštetih v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.", list. št. 101 spisa) izrecen ugovor stvarne nepristojnosti ne izhaja. Zato je pravilna obrazložitev sodišča druge stopnje na 3. strani njegove sodbe. Ker predlagateljica ni ugovarjala stvarni pristojnosti delovnih sodišč že v pritožbi, tega več ne more storiti v reviziji (1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar izhaja iz določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP. Ta določba pomeni, da je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ter preizkusilo in sprejelo sodišče druge stopnje.

V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da so vprašanja, ali sta predlagateljica in prva nasprotna udeleženka sklenili pogodbo o pošiljanju (odvajanju) sindikalne članarine in ali je bil tak dogovor sklenjen med obema sindikalnima organizacijama - ki so za odločitev bistvena - dejanska vprašanja, v katera revizijsko sodišče zaradi navedene določbe ZPP ne sme posegati. Tako je dejanska podlaga za odločitev na revizijski stopnji dokazna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji je sodišče druge stopnje pritrdilo, to je, da predlagatelj in prvi nasprotni udeleženec nista sklenila pogodbe o obračunu in nakazovanje sindikalne članarine predlagatelju (9. alinea devetega odstavka točke IV.1 KP dejavnosti) in da pogodbe o odvajanju članarine nista sklenila tudi oba sindikata, pa tudi, da ni dokazov o tem ali so in kateri člani drugega nasprotnega udeleženca bi naj bili hkrati tudi člani predlagatelja.

Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane.

Po prvem odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Takšne kršitve niso bile podane, zato tudi ni vpliva kršitev na zakonitost in pravilnost sodbe.

V zvezi s sestavo senata sodišča prve stopnje, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot je pravilno obrazložilo sodišče druge stopnje.

Sodišče prve stopnje je dejstva, ki so bistvena za odločitev (pogodba med predlagateljem in prvim nasprotnim udeležencem, dogovor med obema sindikatoma in ne-članstvo članov drugega nasprotnega udeleženca pri predlagatelju), ugotovilo iz listinskih dokazov in na podlagi izpovedb prič. Dokazne zaključke je tudi obrazložilo. Zato v zvezi s tem, ni mogoče sprejeti trditev v reviziji, da sodbe ni mogoče preizkusiti.

Ugotovitev, kdo so lahko člani predlagatelja, za odločitev ni bistvena, zato v zvezi s to okoliščino ni mogoče govoriti o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

V 9. alinei devetega odstavka točke IV/1. (Pogoji za delovanje sindikata) KP dejavnosti je določeno, da zavod (torej prvi nasprotni udeleženec) "zagotavlja za sindikate obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo". Ta določba pomeni, da morata predlagatelj in prvi nasprotni udeleženec skleniti posebno pogodbo o izvajanju navedene določbe KP dejavnosti. Dokazno je bilo ugotovljeno, da takšna pogodba med predlagateljem in prvim nasprotnim udeležencem ni bila sklenjena.

V prvem odstavku 6. člena Statuta predlagatelja je določeno, da je včlanjevanje v sindikat prostovoljno. Delavec se včlani v sindikat s podpisom pristopne izjave na obrazcu z znakom predlagatelja. Pri tem je pomembna tudi določba drugega odstavka 58. člena Statuta, ki določa, da zavodi in druge organizacije na podlagi sklepa ROS in obveznosti iz kolektivne pogodbe obračunavajo in nakazujejo članarino po seznamu članov na račun sindikata na ravni države in na račun sindikalne organizacije zavoda.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da člani drugega nasprotnega udeleženca niso bili tudi člani predlagatelja. Ugotovilo je tudi, da v seznamu predlagatelja ni članov drugega nasprotnega udeleženca. V dokaznem postopku je bilo tudi ugotovljeno, da oba sindikata nista sklenila dogovora o sodelovanju oziroma o plačevanju članarine.

Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo.

Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).