Jedro

Bratje in sestre po 11. členu ZDoh nimajo statusa vzdrževanih družinskih članov, poleg tega je olajšava po 2. odst. 10. člena ZDoh določena le za primer otroka kot vzdrževanega družinskega člana. Tožnici zato posebne olajšave za (vzdrževanega) brata ni mogoče priznati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B z dne 10. 7. 2002, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 2001 v znesku 784.982 SIT. Tožena stranka v odločbi navaja, da je tožnica v napovedi za odmero dohodnine uveljavljala posebno olajšavo za svojega brata AA, roj. 1974, za čas vzdrževanja celega leta in označila, da uveljavlja posebno olajšavo za otroka z zmerno, težjo ali težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju v višini 50% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji na podlagi 2. odst. 10. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93, 1/95 - odločba US, 7/95, 14/96 - odločba US, 18/96 - ZDavP, 44/96, 68/96 - odločba US, 82/97 - odločba US, 87/97 - ZDavP-A, 1/99 - ZNIDC, 36/99 - odločba US). Tožena stranka se v odločbi sklicuje na 11. člen ZDoh, po katerem so vzdrževani družinski člani zakonec, izvenzakonski partner, otroci, pastorek, vnuk in starši. Ker bratje in sestre nimajo statusa vzdrževanih družinskih članov, tožnici ni bila priznana posebna olajšava za brata AA.

Tožnica v svoji tožbi navaja, da je v napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževanega brata AA, ker je bila s strani CSD po smrti staršev postavljena za skrbnika svojemu bratu, ki je težko telesno in duševno prizadet in mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tožnica pravi, da je bratov edini še živeči sorodnik, saj sta ostala tudi brez starih staršev in sestre. Meni, da je s podpisom listine o skrbništvu prevzela vso odgovornost za svojega brata in ji zato pripadajo tudi olajšave. ZDoh predvideva posebno olajšavo, če gre za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Tožnica poudarja, da bratu kupuje hrano, kozmetiko in obleko; mu pere, kuha in plačuje počitnice; če je bolan je nenehno ob njem. Zdi se ji nesprejemljivo, da do olajšave ni upravičena, ker ZDoh za vzdrževanega člana ne šteje brata oziroma oskrbovanca.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi, in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odst. 10. člena ZDoh se zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, prizna posebna olajšava, na podlagi katere se osnova za odmero dohodnine za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Po določbi drugega odstavka istega člena znaša olajšava za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju 50% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. 11. člen ZDoh pa med vzdrževane družinske člane (pod pogoji, določenimi v tem členu) uvršča zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, otroke (posvojence), pastorka, vnuka in starše (posvojitelje). Med vzdrževane družinske člane pa omenjeni člen ne uvršča bratov in sester. Takšna odločitev zakonodajalca je najverjetneje tudi posledica dejstva, da med brati in sestrami po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 in Uradni list RS, št. 13/94 - ZN, 82/94 - ZN, 26/99 - ZPP, 60/99 - odločba US, 70/00 - ZZNPOB, 64/01, 110/2002 - ZIRD, 42/03 - odločba US) ne velja obveznost preživljanja.

Iz tožničine napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 izhaja, da je tožnica uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana AA po 2. odst. 10. člena ZDoh. Iz odločbe CSD Ljubljana Bežigrad, št. 582-8/93 z dne 10. 9. 1999, je razvidno, da je bil AA postavljen pod skrbništvo Centra "Dolfke Boštjančič" (v nadaljevanju Center) in svoje sestre, ki nastopa kot tožnica v tem upravnem sporu. Naloga Centra je predvsem skrb za osebnost varovanca, ki se uresničuje z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem varovanca za samostojno življenje, naloga tožnice pa je predvsem zaščita varovančevega premoženja, sredstev in drugih pravic ter koristi varovanca v soglasju s CSD. Ne glede na dejstvo, da je tožničin brat v zavodski oskrbi in da tožnica stroškov te oskrbe ne plačuje, je sodišče mnenja, da tožnica v tem upravnem sporu ne more uspeti z argumentom, da ji olajšave pripadajo, ker je s podpisom listine o skrbništvu prevzela vso odgovornost za svojega brata, prav tako pa ne more uspeti z drugimi argumenti. Pravna podlaga za odločitev sodišča v tem primeru je že omenjeni 11. člen ZDoh, ki tožničinemu bratu v razmerju do tožnice ne priznava statusa vzdrževanega družinskega člana, in 2. odst. 10. člena ZDoh, po katerem je olajšava določena le za primer otroka kot vzdrževanega družinskega člana.

Ker je tožena stranka materialno pravo pravilno uporabila in je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, je bilo potrebno tožbo na podlagi 1. odst. 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrniti kot neutemeljeno.