Jedro

Za že nastale taksne obveznosti po ZST ni več mogoče uspeti s predlogom za njihovo oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da sta tožnika vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.7.2003, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 11.3.2003. Dne 3.12.2004 sta tožnika potem, ko sta dobila opomin za plačilo sodnih taks za sodbo in pritožbo, v pisni vlogi predlagala, da se ju oprosti plačila sodnih taks. Ker sta tožnika predlagala oprostitev plačila sodnih taks šele po prejemu sodbe (16.11.2004) in po vložitvi pritožbe (30.11.2004), je bil njun predlog glede na določbe 1. odstavka 4. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), po kateri je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, vložen prepozno in ga je zato sodišče zavrglo.

Tožnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep navajata razloge, zakaj sta zaprosila za oprostitev plačila taks in med drugim navajata, da imata premajhne dohodke, da bi plačala določeno sodno takso. Menita, da kljub zamujenim datumom „obstajajo življenjske tolerance“ in prosita, da se naredi izjema, ker se ne bosta več pojavljala kot stranki v postopkih.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS pritožbo tožnikov obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča pravilna in zakonita.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in podatkov v predloženih spisih, tožnika v obravnavanem primeru oprostitve plačila sodnih taks nista predlagala do nastanka taksne obveznosti. Ta je za pritožbo glede na določbe 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST nastala takrat, ko sta tožnika pritožbo izročila (30.11.2004), za sodbo pa glede na določbo 2. točke 2. odstavka 4. člena ZST takrat, ko jima je bil vročen prepis sodbe (16.11.2004). Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za taksno oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je po 4. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. To pa pomeni, da za že nastale taksne obveznosti ni več mogoče uspeti s predlogom za oprostitev. Ker je bil, kot izhaja iz predloženih spisov, vložen predlog za oprostitev sodnih taks šele 3.12.2004, torej po vročitvi sodbe in po vložitvi pritožbe, tožnika s tem predlogom glede na navedene določbe ZST tudi po presoji pritožbenega sodišča nista mogla uspeti. Za že nastale taksne obveznosti po ZST ni več mogoče uspeti s predlogom za njihovo oprostitev.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na premoženjsko stanje tožnikov, se v tem upravnem sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je njuna vloga prepozna in se o oprostitvi taks po vsebini ni odločalo, ne morejo upoštevati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom ZUS-1 in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.