Jedro

Če zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I izreka potrdi.

II. Upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I zahtevek upnikov za povrnitev stroškov vloge z dne 2. 10. 2013 zavrnilo. V točki II pa je izvršbo na dolžnikove stalne denarne prejemke ustavilo.

2. Zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa vlagajo pritožbo upniki zaradi kršitve določb izvršilnega postopka in navajajo, da je sklep pravno nepravilen in nezakonit. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 11. 7. 2013, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo in predlog za zavarovanje s predhodno odredbo. Kljub temu dolžnikov dolžnik sklepa o zavarovanju ni mesečno izvrševal z nakazovanjem preživnine na tekoči račun zakonite zastopnice upnikov. Dolžnik je sicer vložil ugovor zoper sklep, vendar ugovor zoper predhodno odredbo ne zadrži njene izvršitve. Zato so upniki v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZIZ vložili predlog za odpravo nepravilnosti z dne 2. 10. 2013, ki predstavlja obrazloženo vlogo, s katero so naslovno sodišče opozorili na nepravilnosti v izvršilnem postopku in ga pozvali k odpravi le-te. Vloga Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, pa je popolnoma irelevantna. Iz nje izhaja, da je bil rubež sredstev opravljen že avgusta 2013, vendar so bila zarubljena sredstva zadržana do obvestila o pravnomočnosti. Glede na to, da sredstva niso bila prenesena na račun zakonite zastopnice upnikov, čeprav bi v skladu z izdanim sklepom o zavarovanju s predhodno odredbo morala biti, so upniki utemeljeno in upravičeno vložili predlog za odpravo nepravilnosti. Tako se izkaže, da je bil predlog za odpravo nepravilnosti upnikov utemeljen in potreben, s tem pa tudi zahtevek za povračilo stroškov navedenega predloga.. Priglasijo stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je zahtevek upnikov za povrnitev stroškov vloge z dne 2. 10. 2013 zavrnilo iz razloga, ker predmetna vloga predstavlja obvestilo upnikov in glede na njeno vsebino vloge o presoji zahtevka z vidika njihove potrebnosti, ni utemeljeno obravnavati kot obrazložene. Za neobrazložene vloge po Zakonu o odvetniški tarifi, pa ni predvidena nagrada. Upniki odločitev sodišča prve stopnje izpodbijajo z edinim argumentom, da je bila njihova vloga z dne 2. 10. 2013 utemeljena in upravičena, zaradi česar so upravičeni tudi do povrnitve stroškov, povezane z vlogo. Pri tem izhajajo iz stališča, da dolžnikov dolžnik ni prenesel že zarubljenih denarnih sredstev iz dolžnikovega računa na račun zakonite zastopnice upnikov, čeprav bi to moral storiti glede na to, da ugovor zoper predhodno odredbo ne zadrži izvršitve. Takšno stališče pa je po oceni pritožbenega sodišča zmotno.

7. Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da redno pravno sredstvo dolžnika (ugovor) in pritožba strank praviloma ne zadržita postopka, če pa je v zakonu drugače določeno, pa šesti odstavek 9. člena ZIZ ni uporabljiv. Po 259. členu ZIZ sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo med drugim tudi za še ne zapadle zneske zakonite preživnine in to za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V tem primeru se namreč domneva, da je podana nevarnost, da je bilo potrebno zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila takšna izvršba predlagana. Gramatikalna razlaga omenjenega člena narekuje izjemo od siceršnjih pogojev, po katerih sodišče presoja in dovoli zavarovanje s predhodno odredbo, saj upniku ni potrebno dokazovati domnevne nevarnosti po 258. členu ZIZ, temveč je dovolj, da zatrjuje in dokazuje, da je zoper dolžnika za že zapadle zneske preživnine že zahteval izvršbo oziroma da je takšna izvršba predlagana. Omenjeno določilo tako določa, da sodišče dovoli izvršbo za izterjavo že zapadle preživnine ter dovoli zavarovanje še ne zapadle preživnine za zneske, ki bodo zapadli v enem letu, kar upnikom olajša situacijo, da jim ni potrebno ponovno vlagati predloge za izvršbe zoper dolžnika za vsak zapadli mesečni obrok neplačane preživnine. Po 46. členu ZIZ pa se izvršba lahko začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je dolžnikov dolžnik še pred prejemom obvestila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi že izvedel rubež denarne terjatve, po drugem odstavku 46. člena ZIZ pa upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen za izjemi, ki sta določeni v tretjem in četrtem odstavku 46. člena ZIZ. Slednje pomeni, da ugovor ne zadrži izvršitve, če pa zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.

8. Sodišče prve stopnje je sicer po oceni pritožbenega sodišča zmotno štelo vlogo upnikov kot neobrazloženo vlogo, za katero Zakon o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad, vendar je kljub temu odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v točki I izreka, pravilna in zakonita. Upniki so namreč pri sodišču prve stopnje podali predlog za odpravo nepravilnosti z vlogo z dne 2. 10. 2013, s tem predlogom pa niso zahtevali izdaje sklepa o odpravi nepravilnosti, kot to določa drugi odstavek 52. člena ZIZ. Ta namreč določa, da sodišče o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe odloči s sklepom le, če vložnik vloge to izrecno zahteva. Zato odločitev sodišča prve stopnje o vlogi upnikov z dne 2. 10. 2013 niti ni bila potrebna, da bi bila sprejeta v obliki sklepa oziroma sodne odločbe. Je pa iz nadaljnjih poizvedb, ki jih je sodišče prve stopnje opravilo pri Zavodu RS za zaposlovanje jasno, da do nepravilnosti ni prišlo, kar pomeni, da upniki ne morejo biti upravičeni do povrnitve stroškov vloge z dne 2. 10. 2013, saj z omenjenim predlogom niso uspeli.

9. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, pritožba upnikov pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker upniki v pritožbenem postopku niso uspeli, sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.